žívčen de nervios; nervioso ; (razdražljiv) de nervios irritables ; med neurasténico
živčno bolan neurótico
živčni bolnik neurasténico m, neurópata m
živčni napad ataque m de nervios
živčen človek, živčnež manojo m de nervios
živčna bolezen neuropatía f, afección f nerviosa
živčna bolečina neuralgia f
živčni šok ataque m (ali shock m) nervioso
živčna depresija depresión f nerviosa
živčni kolaps colapso m nervioso
živčni sistem sistema m nervioso, (vegetativni) sistema neurovegetativo
biti (postati) živčen estar (ponerse) nervioso
delati, narediti živčnega poner nervioso
Zadetki iskanja
- živčnež samostalnik
1. (živčen človek) ▸ idegbajos
Ne pustite se motiti živčnežem, ki tik pred izpitom ponavljajo naučeno snov. ▸ Ne zavartassa magát azoktól az idegbajos emberektől, akik a vizsga előtt ismétlik a megtanult anyagot.
2. neformalno (nepotrpežljiv človek) ▸ ingerült
Veš, kakšna pa je praksa? Da je za tabo vsaj ene 5 živčnežev, ki jim je tudi 60 km/h skozi naselje premalo. ▸ Tudod, hogy néz ki ez a gyakorlatban? Hogy mögötted legalább 5 ingerült ember vezet, akiknek a 60 km/h sebesség sem nem elég gyors lakott területen. - žívec nerve
slušni (vidni, vonjalni) žívec auditory (optic, olfactory) nerve
napeti žívci strained nerves
občutljivi žívci delicate (ali excitable) nerves
razrvani žívci disordered nerves
ki gre na žívce (razburljiv) nerve-racking, nerve-wracking
na koncu z žívci (figurativno) under a strain
imeti napete žívce to have one's nerves on edge, to be strung up
biti prenapetih žívcev to suffer from nerves
imeti zelo občutljive žívce to be highly strung
iti komu na žívce to get on someone's nerves
ona mi gre na žívce she gets on my nerves, she wears me down
imeti močne žívce to have steady nerves
žívci so mu odpovedali his nerves snapped
on trpi na žívcih he has trouble with his nerves, he is suffering from a nervous complaint
izgubiti žívce to lose one's nerve
denar je žívec vojne money is the sinews of war
človek železnih žívcev a man with iron nerves (ali with nerves of steel) - žívec anat nervio m ; min feldespato m
bedrni živec nervio ciático
vidni (slušni, vohalni, občutni, zobni) živec nervio óptico (auditivo, olfativo, sensorial, del diente)
imeti slabe (jeklene) živce tener los nervios irritables (de acero)
iti na živce crispar (ali atacar) los nervios a alg
na živce mi gre me molesta, fam me crispa los nervios
ta človek mi gre na živce fam este tío me revienta (ali me está dando la lata) - živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be
ali ona še živi? is she still alive?
dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
živéti dvojno življenje to live a double life
živéti od svojega kapitala to live off one's capital
živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
živéti od zraka (figurativno) to live on air
živéti po svojih načelih to live up to one's principles
živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
živéti od sadja to live on fruit
živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
živéti od slikanja to live by painting
živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
živéti razkošno to live the high life, to live in style
živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
brezskrbno živéti to lead a carefree existence
tu se dobro živi! it is a good life here!
bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
sloni dolgo živijo elephants live a long time
skromno živéti to live in a small way
razkošno živijo they lead a life of luxury
težkó živéti to manage to make a livelihood
ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
človek se uči, dokler živi live and learn!
živéti in pustiti, dati živéti to live and let live - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri - živeti kot kralj frazem
(imeti lepo, udobno življenje) ▸ úgy él, mint egy kiskirály
Dandanes vsak povprečen človek živi kot kralj. ▸ Manapság minden átlagos ember úgy él, mint egy kiskirály. - živina samostalnik
1. (govedo) ▸ állat, jószágplemenska živina ▸ tenyészállatklavna živina ▸ vágóállatvprežna živina ▸ igásállatnapajanje živine ▸ jószág itatásareja živine ▸ állattenyésztéskrmljenje živine ▸ állatok takarmányozásavzreja živine ▸ állattenyésztésstalež živine ▸ állatállományčreda živine ▸ állatcsordakrma za živino ▸ állattakarmánypasti živino ▸ jószágot legeltetrediti živino ▸ jószágot nevelSopomenke: krava
2. (pomemben človek) ▸ nagykutya, fejes, nagymenővelika živina ▸ nagykutyavisoka živina ▸ magasrangú fejes emberPrišli so, kakopak, tudi nemški predsednik pa francoski predsednik pa skratka same visoke živine. ▸ Természetesen eljött a német meg a francia elnök is, egyszóval csupa nagykutya. - žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium - αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.
- ἄλημα, ατος, τό (ἀλέω) presejana moka; pren. pretkan človek, navihanec.
- ἁμαρτάνω [Et. najbrže sor. z μέρος, μερίς del-ež; ἀ priv. + hμαρτος nisem česa deležen, zgrešim. – Obl. fut. ἁμαρτήσομαι, aor. ἥμαρτον, pf. ἡμάρτηκα, pass. pf. ἡμάρτημαι, aor. ἡμαρτήθην, aor. ep. ἤμβροτον, NT ἡμάρτησα, fut. NT ἁμαρτήσω]. 1. zgrešim, ne dosežem τινός τι, ne zadenem τινός. 2. a) izgubim, ne dobim Βοιωτίας; b) zaidem, oddaljim se od; καιρίας πληγῆς ne ranim smrtno; γνώμῃ sodim napačno, χρησμοῦ razlagam napačno; c) zagrešim kaj, pozabim (δώρων pri daritvi, opuščam daritve), grešim, pregrešim se, εἴς τινα, περί τινα, motim se, varam se, ἀνθρώπινα grešim kot človek (ἔν τινι); τὸ ἀμαρτηθέν pomota, zmota, zgrešek.
- ἀμελέω (ἀμελής) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem τινός; opuščam, ne storim česa (z inf.) τοῦ ὀργίζεσθαι ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt. pf. ἠμελημένος navaden, preprost človek; adv. ἠμελημένως ἔχω sem (zanemarjen) slabo oblečen.
- ἀνδρο-μήκης 2 (μῆκος) za moža visok, visok kakor dorastel človek.
- ἀνήρ, ἀνδρός, ὁ [Et. lat. Nero močni; neriosus krepak; gršk. še ἀγήνωρ pogumen, δρῶψ (iz νρ-ώψ) človek –. – v krazi ἁνήρ, ὡνήρ = ὁ ἀνήρ; ep. poet. ἀνέρος, ᾱ̓νέρες, ἆνερ; dat. pl. ep. ἄνδρεσσι] mož, moški, (odrastel) človek; soprog, ženin, vojak, junak (nav. pl.) ἀνὴρ ὅδε = ἐγώ, ἀνήρ τις nekdo.
- ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seqwnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.
- αὐτάρκεια, ἡ kjer je človek sam s seboj zadovoljen, samostalnost, zadovoljnost; πᾶσαν αὐτάρκειαν ἔχω imam vsega v vsem dovolj NT.
- αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.
- βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥qw-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.
- βροτός 2 [Et. iz μροτός (prehodna oblika μβρο-), kor. mer "umreti", lat. morior, mors; slov. umreti, s-mr-t; nem. Mord] ep. poet. umrljiv, smrten, človeški; subst. ὁ smrtnik, človek.