Franja

miel ženski spol med

no hay miel sin hiel ni rože brez trna
miel sobre hojuelas izvrsten, zelo ugoden, pripraven
gastar las primeras mieles del amor okušati prvo ljubezen
hacerse mieles con alg. skušati si koga pridobiti s prilizovanjem

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

míkati (vabiti) to attract, to tempt, to allure, to entice; to charm; (volno) to hackle

zelo me mika, da... I have a good (ali great) mind to...
njegov predlog me nič ne mika his proposal does not tempt me

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

millénaire [milenɛr] adjectif tisočleten; masculin tisočletje; tisočletnica

le 2^e millénaire de la fondation d'une ville dvatisočletnica ustanovitve mesta
arbres masculin pluriel millénaires tisočletna, zelo stara drevesa
fête féminin du millénaire proslava tisočletnice
nombre masculin millénaire tisočica

millier [milje] masculin tisoč, okrog tisoč

par milliers na tisoče, v zelo velikem številu
un millier de francs (kakih) tisočfrankov

million [miljɔ̃] masculin milijon; ogromno število

un million d'électeurs milijon volivcev
des millions d'étoiles milijoni zvezd
par millions na milijone
être riche à millions biti zelo bogat, imeti težke milijone
toucher cinq millions à la Loterie nationale dobiti, zadeti pet milijonov v državni loteriji

mīluīnus in pozneje mīlvīnus 3 (mīluus, mīlvus) kanjin, sokolji: plumae Plin., pullus Ci. ep. sokolič, jastrebič (šalj. o sinu lakomnega in grabežljivega človeka); metaf.: oculi Ap. sokolje = zelo bistre oči, ungulae Pl. kradljivi (tatinski) kremplji (prsti), mulier milvinum genus Petr. jastrebji izrodek, pes Col. „kanjina noga“ (bot.), tibia P. F. neke vrste piščal zelo jasnega glasu; subst. mīluīna (milvina) -ae, f (sc. fames) jastrebja lakota = sl. pasja lakota ali volčja lakota = volčji tek: Pl.

mind² [máind]

1. prehodni glagol
paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
arhaično spomniti (of na)
spomniti se na kaj

2. neprehodni glagol
paziti; biti proti

to mind one's book pridno se učiti
to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
if you don't mind če nimaš nič proti
don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
would you mind coming! bi prišel, prosim!
do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
pogovorno mind you write glej, da boš pisal
pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
mind and do that pazi, da boš to res storil
sleng to mind one's eye biti previden
mind (yon)! zapomni si!
never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
never mind him! ne brigaj se zanj!
sleng mind out! pazi, umakni se!
he minds a great deal je proti, zelo ga moti
to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
mind the step! pazi na stopnico!

Minimum, das, (-s, Minima) minimum (tudi Mathematik); ein Minimum an zelo malo

minorité [-nɔrite] féminin manjšina; nedoletnost

la minorité, une minorité de najmanjše, zelo majhno število
dans la minorité des cas v zelo maloštevilnih primerih
une minorité de lecteurs zelo majhno stevilo bralcev
minorité éthnique, nationale etnična, narodnostna manjšina
droits masculin pluriel, protection féminin des minorités pravice, zaščita manjšin
être en minorité biti v manjšini
mettre en minorité preglasovati

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

minute [minüt] féminin

1. minuta; trenutek, moment

2. original, izvirnik

3. histoire mala pisava, male črke; interjection, familier trenutek! počasi! stoj!

à la minute (familier) na minuto (točno)
de minute en minute od minute do minute
dans la minute, dans une minute (familier) v hipu, takoj
une minute! trenutek!
minute de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) minuta pogovora
minute de jugement original sodbe
observer une minute de silence en l'honneur des morts de la guerre počastiti padle v vojni z enominutnim molkom
il va revenir d'une minute à l'autre vsak hip bo tu; adjectif, familier zelo hiter, hitro narejen
entrecôte féminin minute hitro narejena, pečena bržola

Minyās¹ -ae, m (Μινύας) Mínias, kralj v Orhomenu, zelo bogat, mitološki praoče in rodovni heroj bojot(ij)skega plemena Minijcev: Hyg., Serv., P. F. Od tod subst. Minyae -ārum, m (Μινύαι) Mínijci, staro eolsko pleme, nastanjeno najprej v Tesaliji, potem v Bojotiji, kjer je bilo njihovo glavno mesto Orhomen (Ὀρχομενός); pesn. argonávti (po prvotni verziji te mitološke zgodbe so namreč argonavti odpluli iz Bojotije): O., Lucan., Val. Fl., Mel. Minyēias -adis, f (Μινυηϊάς) ali Minyēis -idis, acc. pl. -idas, f (Μινυηΐς) Minieíada, Miniéida, Minijeva hči: O. Adj. Minyēius 3 Mínijev: proles O. (Minijeve hčere Alkatoa, Levkipa in Arzipa, ki so se upirale Bakhovemu bogočastju in bile zato spremenjene v netopirje), manus Val. Fl.

miroiter [-rwate] verbe intransitif zrcaliti se, odsevati, bleščati se, lesketati se; (figuré)

faire miroiter (quelque chose aux yeux de quelqu'un, à quelqu'un) predlagati kot zelo ugodno, vabljivo; slikati v najlepših barvah, slepiti koga s čim

misereor -ērī, miseritus (redko misertus) sum (miser) usmiliti se koga, smiliti se komu kdo, pomilovati koga, kaj: exorare scelus est, misereri flagitium Ci., misereri coeperunt Q. ko jim je usmiljenje prevzelo srce; z gen.: Acc. fr., cum alii, reminiscentes veteris famae, aetatis misererentur, plurimi vero irā exacuerentur propter proditionis suspicionem N., miseremini sociorum Ci., nihil nostri miserere? V., ceterum deos immortales miseritos nominis Romani pepercisse innoxiis exercitibus, temeritatem consulum ipsorum capitibus damnasse L.; zelo redko z dat.: Hyg. idr. pozni pisci. — Neklas. soobl. misereō -ere -uī, miser(i)tum: miserete annis (= anūs) Enn. ap. Non., cogebant hostes, ut misererent Enn. ap. Prisc., ipse sui miseret Lucr. — K temu impers. miseret (-ēre) aliquem alicuius in alicuius rei smili se komu kdo, vzbuja se sočutje ali usmiljenje komu do koga ali česa, žal mi je koga ali česa, milo se stori komu glede koga ali česa, škoda se zdi komu koga ali česa: Pl., Ter., Ap., me tui miseret Ci., me miseret parietum ipsorum atque tectorum Ci.; osebno s splošnim nom. neutr. pron. kot subj.: nilne te miseret Pl. — Redkeje v pass. obl. miserētur (-ērī) aliquem alicuius in alicuius rei: me eius miseritumst Pl., me miseritum est tuarum fortunarum Ter., neque me tui neque tuorum liberum misereri potest Ci.; s samim gen.: miseretur (sc. me) tui Pac. ap. Non., ut supplicum misereatur Ci. da se ima usmiljenje s ponižno prosečimi.

Opomba: Star. inf. misererier: Lucr.

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

mnógo mucho

zelo mnogo muchísimo
kar (precéj) mnogo bastante
mnogo preveč demasiado
mnogo premalo demasiado poco
mnogo sreče! ¡buena suerte!
v mnogem ima prav en muchas cosas tiene razón
mnogo denarja mucho dinero
mnogo ljudi mucha gente, muchas personas
mnogo stvari muchas cosas
ni mnogo manjkalo, pa bi ... un poco más y hubiera..., no hubiera faltado mucho para que... (subj)

mnogoobetav|en (-na, -no) (zelo obetaven) [vielversprechend] viel versprechend

močan kot bik frazem
(zelo močan) ▸ erős, mint a bika, bikaerős
Posebne tehnike nima, je pa močan kot bik in mu tekmeci zato niso kos. ▸ Nincs különleges technikája, de olyan erős, mint a bika, ezért nincs ellenfele.
Tisti, ki je privlekel železno kramo v gozd, je bil gotovo močan kot bik. ▸ Az, aki a vashulladékot az erdőbe vonszolta, bikaerős lehetett.