àlājbegov -a -o alajbegov, polkovnikov; -a slama imetje, premoženje brez lastnika, imetje, za katerega se nihče ne briga
albus 3
1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.
2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.
3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.
1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.
2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.
Opomba: Superl. albissimus: Cass.
alcanzar [z/c] dohiteti, doseči, dobiti; razumeti; doživeti; moči; zadeti (s puško); zadevati, tikati se; zadostovati; pripasti; segati, imeti domet
alcanzar a u. en días koga preživeti
alcanzar a u. de razones koga z razlogi prepričati
si alcanza, no llega trda prede
quedar (ali salir) alcanzado ostati dolžnik
no se me alcanza ne gre mi v glavo
alcunché pron.
1. knjižno (v trdilnih stavkih) nekaj:
c'è alcunché di falso nel suo sguardo v njegovem pogledu je nekaj lažnega
2. (v nikalnih stavkih) nič:
non temere alcunché nič se ne boj!
alcuno
A) agg.
1. pl. neki, nekaj:
sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2. sing. redko neki
3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B) pron.
1. pl. nekateri:
alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2. sing. redko nekdo
3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
aldilà m invar. onstranstvo:
non credere nell'aldilà ne verjeti v onstranstvo
andare nell'aldilà umreti
aleluya ženski spol aleluja
día de aleluya dan veselja
estar de aleluya ukati, vriskati od veselja
comer aleluyas ne imeti česa jesti, revščino trpeti
¡aleluya! živel! naj živi!
alfa samec stalna zveza
1. (dominanten moški) ▸ alfahím
Je alfa samec, ki misli, da je hiša samo njegova. ▸ Ő egy alfahím, aki azt gondolja, hogy a ház csak az övé.
Tisti, ki so samozavestni in karizmatični, so nedvomno alfa samci, ki se jim ženske ne morejo upreti. ▸ A magabiztos és karizmatikus személyek kétségtelenül alfahímek, akiknek a nők nem tudnak ellenállni.
2. (vodja skupine živali) ▸ alfahím
Zanimivo, da v čredi nimajo alfa samca, ampak je glavna najstarejša koza. ▸ Érdekes, hogy a csordában nincs alfahím, hanem a legidősebb kecske a vezérállat.
algèbre [alžɛbr] féminin algebra; figuré težko umljiva stvar
c'est de l'algèbre pour moi to je pretežko zame (da bi razumel), tega ne razumem, to je kitajščina zame
algeo -ēre, alsī prezebati, zmrzovati: sapiens si algebis, tremes Ci., puer sudavit et alsit H., algentis manum calfacere O., folia sunt magis algentia Plin. raje pomrzne, algentes togae Mart. obnošene, da v njih zebe, vestis algentibus deest Cypr.; pren.: probitas laudatur et alget Iuv. gine od mraza = nihče se ne meni zanjo; od tod adj. pt. pr. algēns -entis = algidus, mrzel (naspr. calidus): loca, potus Plin., pruinae Stat., sol Iuv.
algérien, ne [-rjɛ̃, ɛn] adjectif alžirski
Algérien masculin Alžirec
algérienne féminin alžirsko volneno blago
algún, alguno neki; marsikateri
algún día neki, marsikateri dan
algún otro kdo drugi
algún poco, algún tanto malo, nekoliko
en algún modo nekako
alguno que otro nekateri
alguna vez včasih
¡de manera alguna! nikakor ne!
ali2 vprašalna členica
se ne prevaja, izrazi se z besednim redom: Ali prideš? Kommst du?
Ali bi lahko …? Könnten Sie …? itd.
podobno, kadar ni glagola: Ali res ne? Wirklich nicht?
Ali ne? Nicht wahr?/ Oder?
ali3 veznik na začetku vprašalnega odvisnika ob (ne vem, ali je tu ich weiß nicht, ob er hier ist)
ali? prislov, vprašalnica est-ce que?
ali vi tega ne veste? l'ignorez-vous?
ali si se udeležil tečaja? est-ce que tu as fréquenté le cours?
ali je to mogoče? est-ce possible?
ali ne? n'est-ce pas?, pas vrai?
ali adv.
1. (uvaja vprašanje) ○:
ali prideš? vieni?
2. (v retoričnih vprašanjih) ○:
ali sem te kdaj nalagal? ti ho mai mentito?
3. (izraža ukaz) ○:
ali te ni sram! vergognati!
4. (izraža nevoljo, presenečenje) e (ecco che):
ravno sem hotel zdoma, ali ti ne pride obisk! stavo per uscire ed ecco che capitano visite
áli or; (= če) whether, if; (toda) but, however
on áli njegov brat he or his brother
bil sem v dvomu, áli naj grem I was in doubt whether to go
povej mi, áli je to res ali ne tell me whether it is true or not
ni vedela, áli naj joče áli se smeje she did not know whether to laugh or cry
vsi ljudje, áli bogati áli revni all men, whether rich or poor
áli... áli either... or
eno áli drugo, ne moreš imeti obojega you can't have it both ways
áli o ; (pred o) u, ú ; (toda) pero ; (če) si
ali pa o bien
ta ali oni este u otro
ali ... ali o... o
ali, ali ¡o una cosa u otra!; fam ¡lo toma o lo deja!
ni nobenega ali no hay alternativa
ne vem, ali (če) bom utegnil no sé si tendré tiempo
àli prislov ou; mais; cependant ; (če) si
ali pa ou bien
ne vem, ali bom mogel priti k vam je ne sais pas si j'aurai le temps de passer chez vous
àli veznik
ali …ali soit … soit, ou (bien) … ou (bien); soit que … soit que
eden ali drugi soit l'un soit l'autre, l'un ou l'autre
ali bo on to naredil ali ne (soit) qu'il le fasse ou qu'il ne le fasse pas; qu'il le fasse ou non