Franja

Seleucēa in Seleucīa -ae, f (Σελεύκεια) Selevkêja, ime več azijskih mest, ki jih je ustanovil Selevk Nikator. Najbolj znana so bila:

1. Sel. Babylonia Babilon(ij)ska Selevkeja, sloveče mesto blizu reke Tigris v Babiloniji (zdaj Tell Umar ob bregu reke Tigris): CAELIUS IN CI. EP., PLIN., FL. Od tod Seleucēnsēs -ium, m Selevkêjci, preb. Selevkeje: PLIN., T.

2. Sel. Pieria Pierijska Selevkeja, mesto v Siriji: PL. (ki meri Seleucĭa), CI. EP., PLIN., AMM.

3. Sel. Trachēa Trahejska Selevkeja, mesto v Kilikiji (zdaj Silifke): PLIN., AMM. Od tod adj. Seleuciānus 3 selevkêjski, selevkijánski: provincia CI. EP.

Opomba: Obl. Seleucea imajo najboljši rokopisi zlasti Ciceronovih in Plavtovih del, obl. Seleucia pa rokopisi Plinijevih del.

Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)

1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.

2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst.

selítev (-tve) f

1. (v drugo stanovanje) trasloco

2. ekst. migrazione, esodo:
selitev delovne sile iz vasi v mesto migrazione, esodo della manodopera dalla campagna in città

selíti (sélim)

A) imperf. trasferire; trasportare; traslocare

B) selíti se (sélim se) imperf. refl.

1. trasferirsi, traslocare, cambiare casa; sgomberare (la casa):
vsi stanovalci se morajo seliti (iz hiše) v mesecu dni tutti gli inquilini devono sgomberare la casa entro un mese
vrtec se je selil v novo stavbo l'asilo si trasferiva in un nuovo edificio

2. migrare; trasferirsi:
seliti se na deželo, v mesto migrare in campagna, in città
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso il sud
sezonsko se seliti (polnomadsko pasti živino) transumare

Sellasia -ae, f (Σελλασία) Selázija, mesto v Lakoniji: L.

Sēlymbria (Sēlybria) -ae, f (Σηλυμβρία) Selí(m)brija, mesto v Trakiji: L., MEL., PLIN.

Sēna -ae, f Séna, mesto v Umbriji ob Jadranskem morju na ozemlju Galcev Senonov, zato imenovano Sena Gallica (zdaj Senigallia); tam je Livij Salinator l. 207 premagal Hazdrubala: L., EUTR.; blizu mesta istoimenska reka: SIL., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēnānus 3 sénski, pri Séni se nahajajoč: aquae CAEL.

2. Sēnēnsis -e sénski, pri Séni se nahajajoč (živeč): populus L., proelium CI.

sensible [sɑ̃sibl] adjectif občutljiv (à za), rahločuten, mehkočuten; figuré dovzeten, sprejemljiv (à za); občuten; čustven, hitro ganjen; viden; pomemben

endroit masculin, point masculin sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
avoir l'ouïe sensible imeti občutljiv sluh
faire vibrer, toucher la corde sensible (figuré) udariti na občutljivo struno
rendre sensible ponazoriti

Sentīnum -ī, n Sentín, mesto v Umbriji. Od tod adj. Sentīnās -ātis sentínski: in Sentinati agro L. = subst.: in Sentinate FRONT.; subst. Sentīnātēs -ium, m Sentínci, Sentináti, preb. Sentina: PLIN. – Soobl. (imena mesta) Sentis Séntis: FRONT.

sē-pōnō -ere -posuī -positum (se in pōnere)

1. (za nadaljnjo, poznejšo rabo) na stran položiti (polagati), postaviti (postavljati), da(ja)ti, de(va)ti, spraviti (spravljati): PLIN., Q., SUET. idr., quod celari opus erat, habebant sepositum et reconditum CI., seponere primitias magno Iovi O., aliquid ad fanum CI. za svetišče = za okrasitev svetišča, captivam pecuniam in aedificationem templi L., et pecuniam et frumentum in decem annos L.

2. (za kak namen) obdržati, pridrža(va)ti (pridrževati) (si), (pri)hraniti (prihranjevati), odmeriti (odmerjati), ločiti (ločevati): ut alius aliam sibi partem, in qua elaboraret, seponeret CI., seponere nullum sibi ad eam rem tempus CI., vestem mocchae PH. v oporoki (oporočno) nameniti, principatum divi Nervae (opis Nervovega cesarjevanja) ... senectuti seposui T., locus servilibus poenis sepositus T.

3. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati): de mille sagittis unam seposuit O. je izbral, seponere a ceteris dictionibus eam partem dicendi, quae ... CI., inurbanum lepido seponere dicto H.

4. oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran (proč): quibus sepositis et absentibus in rura sua consulatus ferebantur PLIN. IUN., interesse pugnae imperatorem an seponi melius foret, dubitavere T. ali da se umakne; metaf. na strani (ob strani) pustiti (puščati), odvrniti (odvračati), pregnati (preganjati): seponendum extra certamen alterum consulatum L. izven prepira je treba puščati, curas seposuisse graves O., sepobere questūs SEN. TR.; occ. kot publicistični t. t. (v cesarski dobi) v pregnanstvo (izgnanstvo) poslati (pošiljati), izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), s prepovedjo zapreti (zapirati) koga kam, omejiti (omejevati) koga na določeni kraj: aliquem a domo sua, aliquem in insulam T., in secretum Asiae sepositus prope ab exsule fuit T., sepositus Dolabella in coloniam Aquinatem T., seponere aliquem Surrentum SUET., Agrippa abdicato atque seposito SUET. – Od tod adj. pt. pf. sēpositus 3

1. odbran, izbran, izvrsten, odličen, uglajen, lep, svečan, slovesen: vestis TIB. slovesna, pražnja, grex MART.

2. poseben: mea gloria O., qua de re sepositus nobis est locus Q. posebno mesto.

3. oddaljen: fons PR., mare SEN. TR., gens MART.

Opomba: Sinkop. pt. pf. sēpostus: SIL.

Sēquanī -ōrum, m (Sēquana) Sékvani, nekdaj mogočno galsko pleme med rekami Ren, Rodan in Arar; njihovo glavno mesto je bil Vesontio (zdaj Besançon): CI. EP., C., PLIN. Od tod adj.

1. Sēquanus 3 sékvanski: gens LUCAN., ager PLIN.

2. Sēquanicus 3 sékvanski: textrix MART.

Sēra -ae, f (Σῆρα) Sêra, glavno mesto Serov (Sērēs): AMM.

Serdica -ae, f (inačica Sardica) Sêrdika, mesto v Meziji: EUTR., AMM., CASS. Od tod adj. Serdicēnsis -e ali Serdicēnus 3 sêrdijski, sêrdiški: CASS.

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

Serrānus¹ (Sarrānus) -ī, m (Sarānum, mesto v Umbriji) Serán, vzdevek Gaja Atilija Regula, ki so ga od pluga poklicali k prevzemu konzulata; pozneje postane vzdevek Atilijevega rodu nasploh: CI., V., VAL. MAX., COL., PLIN.

serve² [sə:v]

1. prehodni glagol
služiti, delati za koga; (od)služiti (kazen); opravljati učno dobo; postreči, oskrbeti (with z)
servirati (jed)
šport servirati (žogo); zadostovati (komu), zadovoljiti (potrebe); ustrezati (namenu); prav priti
pogovorno ravnati s kom; privesti samca k samici

to serve one's apprenticeship služiti svojo učno dobo
he has served us very badly zelo slabo je ravnal z nami
to serve one's country služiti domovini
to serve the devil služiti satanu
dinner is served večerja je na mizi
there is enough to serve five people tega je dovolj za pet ljudi
that excuse will serve you to opravičilo ti bo prav prišlo (ti bo koristilo)
I am glad to serve you (in this occurrence) veseli me, da sem vam lahko na uslugo (da vam lahko pomagam) (ob tej priliki)
to serve a gun vojska streči topu
if my memory serves me right če se prav spominjam
serves you right! prav ti je!, zaslužil si to!
they served him right ravnali so z njim, kot je zaslužil
it does not serve my needs to ne ustreza mojim potrebam
a man cannot serve two masters človek ne more služiti dvema gospodarjema
this priest serves two parishes ta duhovnik upravlja dve župniji
one pound serves us for three days en funt nam zadostuje za tri dni
that will serve the purpose to bo ustrezalo (namenu)
to serve a rope zvezati konec (spletene) vrvi z vrvico, da se prepreči odmotavanje
to serve s.o. with the same sauce, to serve s.o. in his kind (in his coin) plačati, vrniti komu milo za drago
to serve one's sentence presta(ja)ti svojo kazen
to serve the time prilagoditi se času
to serve one's time služiti leta do upokojitve; služiti svoj rok v vojski; prestajati svojo kazen v zaporu
to serve the town with electric light oskrbovati mesto z električno razsvetljavo
to serve s.o. a (nasty) trick (grdó) zagosti jo komu
to serve s.o. a turn napraviti komu uslugo
that will serve his turn to bo nekaj zanj, ta mu bo ustrezalo
first come, first served kdor prej pride, prej melje

2. neprehodni glagol
služiti, biti v službi
vojska služiti v vojski; streči, servirati; ustrezati, zadostovati; koristiti, biti koristen (primeren); napraviti uslugo, pomagati; opravljati funkcijo, fungirati (kot)
cerkev ministrirati, biti ministrant

as occasion serves ob primerni priložnosti, če se bo ponudila (ugodna) priložnost
to serve in the army služiti v vojski
to serve at table streči pri mizi
to serve as an example služiti za zgled
he serves rather badly (tenis) on zelo slabo servira
to serve on a jury fungirati kot porotnik
to serve as a mayor biti župan; opravljati funkcijo župana
to serve with cold meat postreči s hladnim narezkom
this string may serve later on ta vrvica utegne pozneje prav priti
it will serve bo ustrezalo (prav prišlo, zadostovalo)
while the time serves dokler je še čas (prilika)

Sēsamum (Sēsamon) -ī, n (Σήσαμον) Sézam, mesto v Etiopiji: PLIN.

Sēsamus -ī, f Sézam, mesto v Paflagoniji: MEL.

sessiō -ōnis f (sedēre)

1. sedenje: AUG. idr., status, incessus, sessio, accubitio tenent illud decorum CI., sessiones quaedam contra naturam sunt CI. nekateri načini sedenja; occ. (brezposelno, brezplodno, brezdelno) posedanje: illa sessio Capitolina CI. EP., ursae pigrā sessione languidae AP.

2. seja
a) za razpravljanje: ambulatio antemeridiana aut postmeridiana sessio CI.
b) pretorjeva sodna seja, sodno zasedanje: dies sessionum ULP. (DIG.).

3. meton.
a) sedišče, sedež, bivališče pod milim nebom, poseb. = exedra: tot locis sessiones gymnasiorum CI.
b) mesto, kjer kak ud „sedi“ ali tiči: veretri CAEL. sram, oculorum CAEL. očesna votlina.
c) danka, zadnjica, zadnjik, rit, ritnik: CAEL.

Sēstos in Sēstus -ī, f (Σηστός) Sést(os), mesto v Trakiji ob Helespontu nasproti maloazijskega mesta Abida, rodni kraj in bivališče svečenice Hero (Hero): L., O., MEL., PLIN., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēstiacus 3 (Σηστιακός) séstoški, sést(ov)ski: sinus STAT. ali pelagus AUS. = Hellespontus.

2. Sēstus 3 séstoški, sést(ov)ski, iz Sésta izhajajoč (doma): puella O.

3. Sēstias -adis, f séstoška, sést(ov)ska, iz Sésta izhajajoča (doma); kot subst. Sestošánka, Séstijska (= Hero): STAT., SID.