Franja

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

čez par, par-dessus; dans, pendant, durant

iti v Ljubljano čez Kranj aller à Ljubljana par Kranj
čez njega sem zvedel je l'ai appris par son intermédiaire
skočiti čez ograjo sauter par-dessus la barrière
čez deset dni dans dix jours
čez teden pendant la semaine, toute la semaine durant
prehod čez reko passage moški spol de la rivière
most čez reko pont moški spol sur la rivière
čez reko plavati traverser la rivière à la nage
čez noč ostati passer la nuit
čez leto in dan dans une année
vsako nedeljo čez vse leto chaque dimanche pendant toute l' année
čez mero outre mesure
stopiti čez prag franchir le seuil
delo na čez travail moški spol à forfait

čìč (číča) m nareč. lo star seduti
PREGOVORI:
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano ha poco oggi e niente domani

čín grade moški spol , rang moški spol

po činu d'après le rang; action ženski spol, acte moški spol, fait moški spol

čist propre, pur, net, clair, chaste

čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

čísto purement, nettement, entièrement, tout à fait, complètement

čisto slučajno par pur hasard
v sobi je čisto la chambre est propre
nebo je čisto le ciel est pur
čisto ne verjamem je ne crois presque pas, j'ai du mal à croire
čisto nič rien du tout, absolument rien
čisto nov flambant neuf
čisto nag tout nu, nu comme un ver

čítati (-am) imperf. ➞ prečitati

1. leggere:
znati čitati in pisati saper leggere e scrivere
čitati na glas leggere ad alta voce

2. (razumevati dogovorjene znake) leggere:
čitati note leggere le note

3. pren. leggere, comprendere, intuire:
čitati z obraza, na obrazu leggere sul volto
čitati misli leggere nel pensiero

4. pren. (napovedovati) leggere:
čitati usodo leggere nel libro del destino

člôvek homme moški spol , être humain moški spol , créature ženski spol (humaine); on

človek bi dejal on dirait
obleka ne dela človeka l'habit ne fait pas le moine

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

človéški humain

človeški razum le bon sens, le sens commun
človeška ribica protée moški spol

čŕn noir

črna borza marché moški spol noir
črn kruh pain moški spol bis (ali noir)
črna maša messe ženski spol des morts (ali mortuaire), requiem moški spol
črno na belem par écrit
vse vidi črno il voit tout en noir
črn ko vran noir comme le jais, noir comme du charbon
črno moder bleu foncé, bleu sombre, bleu tirant sur le noir
črno siv gris foncé, noirâtre
črno rumen jaune tirant sur le noir

črnína noir moški spol , noirceur ženski spol , noircissure ženski spol ; vin rouge foncé

obleči se v črnino se mettre en noir (ali en deuil), prendre le deuil

čudíti se, čúditi se s'étonner de, être surpris de

čudim se temu cela m'étonne (ali me surprend)
temu se prav nič ne čudim cela ne m'étonne pas le moins du monde

čúdo¹ (-a, -esa) n

1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie

čúti¹ (-újem) imperf., perf.

1. (slišati) sentire, udire:
povem samo to, kar sem čutil dico soltanto quello che ho sentito con le mie proprie orecchie

2. (seznaniti se s poslušanjem, izvedeti kaj) sentire:
čuti za koga sentir parlare di qcn.

3. star. (uslišati) esaudire
PREGOVORI:
da se resnica spozna, treba je čuti oba zvona per sapere la verità bisogna sentire tutt'e due le campane

čutíti sentir

čutiti veliko bolečino sentir profundo dolor
čutiti s kom sentir con alg
dal sem mu to čutiti le hice sentirlo
čutiti se bolnega sentirse enfermo
čutiti se užaljenega darse por ofendido
čutiti se (poklicanega za) pesnika sentirse poeta

čuvar mreže frazem
v športu (vratar) ▸ hálóőr, kapuőr
Veselje čuvarja mreže pa ni dolgo trajalo, kajti natanko na polovici prvega polčasa je moral še tretjič po žogo v mrežo. ▸ A kapuőr öröme azonban nem tartott sokáig, mert pontosan az első félidő felénél harmadszor is a hálóba kellett mennie a labdáért.
Da je vrhunski napadalec, je dokazal, ko je skupaj kar 19-krat premagal nasprotne čuvarje mrež. ▸ Azzal, hogy összesen 19 alkalommal győzte le az ellenfelek hálóőreit, bizonyította, hogy első osztályú csatár.
Sopomenke: čuvaj mreže

da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours