Franja

hole¹ [hóul] samostalnik
luknja, jama; ječa
figurativno bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek
sleng zadrega, škripec

full of holes preluknjan, figurativno pomanjkljiv, majav; ekonomija zadolžen, bankrotiran
to be in a (devil of a) hole biti v hudih škripcih
like a rat in a hole brez izhoda
to live in a rotten hole stanovati v bedni luknji
to make a hole in izprazniti žepe, imeti velike stroške
to make a hole in the water skočiti v vodo (samomorilec)
money burns a hole in his pocket denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denar
to pick holes in kritizirati
to put s.o. in a hole spraviti koga v škripce
a square peg in a round hole; ali a round peg in a square hole človek, ki ni na pravem mestu

holiday² [hɔ́lədi, -lidei] samostalnik
praznik, dan počitka
množina dopust, počitnice

bank holiday dan, ko so zaprte vse banke (praznik)
a busman's holiday dopust, na katerem opravljamo običajno delo
to have a holiday imeti prost dan, imeti počitnice
to have a holiday from s.th. oddahniti se od česa
to make (ali take) a holiday praznovati, vzeti si prost dan
on (a) holiday na dopustu
to go on holiday iti na dopust, počitnice
holiday with pay plačan dopust

hollow³ [hɔ́lou] samostalnik
votlina, luknja, jama

to have s.o. in the hollow of one's hand imeti koga v pesti

Holz, das, (-es, Hölzer) les; (Heizholz) drva; (Wald) gozd, hosta; im Orchester: lesena pihala; unbearbeitetes Holz neobdelani les; figurativ aus dem richtigen Holz iz pravega testa; vom gleichen Holz iz istega testa/lesa; viel Holz vor der Hütte haben imeti velike balkone/joške

honnête [ɔnɛt] adjectif pošten; vrl, dostojen, kreposten, dobro vzgojen; primeren; zadosten; familier vljuden, ustrežljiv, ljubezniv; (ironično) lep

commerçant masculin honnête pošten trgovec
épouse féminin honnête krepostna soproga
prix masculin pluriel honnêtes ne pretirane, primerne cene
faire un honnête repas imeti zadosten obed

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

honor, starejše honōs -ōris, m

I.

1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.

2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.

3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.

II. zunanja čast =

1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.

2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.

honrar (po)častiti, spoštovati

honrar con pedidos počastiti z naročili
honrar un giro izplačati menico
honrarse imeti za čast

hook¹ [huk] samostalnik
kavelj, kljuka; trnek; zapenec, pripenjec; oster ovinek, rečni zavoj, ovinkast rt
šport ločnik (udarec pri boksu)
figurativno past, zanka
množina, sleng kremplji, prsti

a bill hook zaokrožen nož
crochet-hook kvačka
fish-hook trnek
reaping-hook srp
hook and eye zapenec in ušesce
Hook of Holland polotok in pomožno pristanišče v Rotterdamu
by hook or by crook z lepa ali z grda
sleng off the hooks vznemirjen, prismojen
sleng to drop off the hooks umreti
hook, line, and sinker popolnoma
sleng on one's own hook na svojo pest
sleng to take (ali sling) one's hook zbežati, pete si brusiti
to have s.o. on one's hook imeti koga v oblasti

horca ženski spol vešala; vile (za seno ipd.)

horca pajera vile za slamo
horca de ajos venec česna
tener horca y cuchillo imeti (glavno) besedo

hospitium -iī, n (hospes)

I. gostoljubnost, gostoljubje, gostinstvo, gostinska zveza: h. calamitatis (v nesreči) Pl., ius hospitii N., iura hospitii Ci. ep., N., cum Metellis ei hospitium erat Ci., cum quo (Admeto) ei hospitium erat N., huic paternum hospitium cum Pompeio intercedebat C., qui … populi Rom. hospitio atque amicitia plurimum ante in Gallia potuissent C., hospitium cum aliquo facere Ci., L. ali iungere L. gostinsko zvezo s kom skleniti, hospitium fit Ci., hospitio amicitiaque coniungi Ci. ep., alicuius hospitio contineri N., alicuius hospitio uti Ci., C. gostinsko zvezo imeti ali v njej biti s kom, renuntiare (odpovedati) hospitium L.; tudi posamezniki so lahko bili z državami v gostinski zvezi: (Cimon) hospitio Lacedaemoniorum utebatur N. —

II. meton.

1. izkazovanje gostoljubja, gostoljubni sprejem, pogostitev: h. liberale Ci., aliquem hospitio accipere Ci. ali — recipere C., O. idr. ali — excipere L. — koga gostoljubno sprejeti, — pogostiti, pod streho vzeti, aliquem hospitio agresti ali hospitio magnificentissimo accipere Ci. koga po podeželski navadi ali kar najsijajneje pogostiti, aliquem hospitio invitare Ci. poet. kot gosta povabiti, tibi non solum ad hospitium, sed etiam ad periculum praesto fuit Ci., indulgere hospitio V.; v pl.: artum solvere hospitiis (dat.) animum H., assiduis devertentium hospitiis infestat rem familiarem Col.

2. gostoljubna hiša, stanovanje, ostajališče, prenočišče, tudi soba za goste: in amici hospitium divorti Pl., ex vita ita discedo tamquam ex hospitio Ci., hospitium parare Ci., hospitium renuntiare (odpovedati) Ci., me excepit … Roma hospitio modico H. (o gostilniški sobi), publicum h. L., adducere (deducere Plin.) aliquem in hospitium L., praetorianae cohortes … per hospitia dispersae Suet. po mestnih stanovanjih; metaf.
a) (pre)bivališče —, počivališče živali, brlog: Plin., Pall., it … pecus … sine ullis hospitiis V., apes … hospitiis tenet arbos V.
b) (o neživih stvareh): hospitio prohibemur arenae V. (o gostoljubni obali); šalj.: nec confidentiae usquam hospitium est (streha) nec devorticulum (zatočišče) dolis Pl.

hostage [hɔ́stidž] samostalnik
talec, -lka; zastavek, zalog

hostages to fortune žena in otrok
to give hostages to fortune obvezati se za kaj, izpostavljati se nevarnosti ali izgubiti
to hold s.o. hostage imeti koga za talca

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

rajši hotéti to prefer
ne hotéti to be unwilling
hočeš cigareto? will you have a cigarette?
kaj hočete? what do you want?
kaj hočeš od mene? what do you want of me?
on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
naj to hoče ali ne whether he likes it or not
hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
noče sprejeti denarja he won't accept the money
naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
ona dela, kar hoče she has her own way
sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
hočem, da greš domov I want you to go home
s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
hočemo mu dobro we wish him well
kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
kaj sem hotel reči? what was I going to say
hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
(sam) si to hotel you asked for it (yourself)
hotela me je udariti she felt like hitting me
usoda je hotela, da... it was fated that...
srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
on je tako hotel he wanted it that way
hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same

hrána nourriture ženski spol , aliment moški spol , vivres moški spol množine , pension ženski spol

imeti stanovanje in hrano être logé et nourri
imeti hrano brezplačno être nourri gratuitement
vzeti na hrano prendre en pension
bolniška hrana alimentation ženski spol d'un malade, régime moški spol
mesna hrana alimentation ženski spol carnée, régime moški spol carné
rastlinska hrana aliments végétaux, nourriture végétale, régime végétarien
zdrava hrana nourriture saine

hrána (-e) f

1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
najljubša hrana il piatto preferito
suha, topla hrana piatto freddo, caldo
pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

2. pren. nutrimento, cibo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
imeti koga na hrani tenere uno a pensione
poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
pren. topovska hrana carne da cannone

hrána alimentación f , alimento m ; comida f ; nutrimento m

domača hrana comida f casera
bolniška hrana dieta f; régimen m
mesna hrana comida de carne
rastlinska hrana alimentación vegetal
postna hrana comida de vigilia
topovska hrana (fig) carne f de cañon
zdrava hrana alimentación sana
biti na hrani estar de huésped
vzeti na hrano tomar de huésped
imeti (brezplačno) hrano in stanovanje tener comida y alojamento (gratuitos)

hraniti² (-m) shraniti kak predmet: in Verwahrung haben/halten, verwahren; (imeti spravljeno) aufbewahren; (skladiščiti) lagern, aufbewahren (hladno kühl aufbewahren/lagern)

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen