Franja

steal² [sti:l] samostalnik
ameriško, pogovorno tatvina, kraja; kar se da dobiti z malo denarja ali truda

steblíka (-e) f bot.

1. pianta a fusto, pianta cauliforme

2. ortaggio da fusto

steerable [stíərəbl] pridevnik
ki se da upravljati (krmariti, voditi)

steerage-way [stíəridžwei] samostalnik
navtika hitrost, ki je potrebna, da se ladja pokorava krmilu

steigerungsfähig kar se da stopnjevati/povečati

steklárski (-a -o) adj. del vetro, vitreo, vetrario; da vetraio, dei vetrai:
steklarska delavnica vetreria
steklarska industrija industria del vetro
steklarska pipa canna da vetraio
steklarski kit mastice da vetraio
steklarski pesek sabbia per vetreria
steklarsko rezilo tagliavetro

stekleníčen (-čna -o) adj. di, da bottiglia

steklopiháški (-a -o) adj. di, del, da soffiatore di vetro

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

steníčav (-a -o) adj. cimicioso; pieno di cimici, infestato da cimici:
steničava hiša cimiciaio

sténski (-a -o) adj. murale, di muro; parietale, da parete:
stenske obloge rivestimento murale
stenski zemljevid carta murale
stenska ura, svetilka orologio, lampada da parete
um. stenska slikarija pittura murale
stenski opaž boiserie
stensko ogledalo specchiera

stezoslédski (-a -o) adj. di, da esploratore; di guida

stíkoma adv. aderendo, in modo da connettersi

stískati -am
1. prešati, muljati, cijediti, cediti, iscjeđivati (-ce-), tiještiti: stiskati grozdje, mošt, seno
2. stiskati, stezati: kaj stiskaš v roki; stiskati si roke pri slovesu
rukovati se na rastanku; stiskati zobe; strah ji stiska grlo; stiskati se k materi
stiskati, tiskati se k majci
3. tlačiti, ugnjetavati: stiskati narod, ljudstvo
4. cicijašiti, škrtariti: stiskati denar, na škodo podjetja
5. tam se dolina začne stiskati tamo počne dolina da se sužava

stokilográmski (-a -o) adj. da cento chili

stomàklija ž žganje, ki da krepi želodec

storable [stɔ́:rəbl] pridevnik
uskladiščljiv; ki se da shraniti za rezervo

storable fruits sadje v skladišču

stosvéčen (-čna -o) adj. elektr. pog. da 100 W, da cento candele

stoták (-a) m num. biglietto da cento

stotisočák (-a) m

1. centomila

2. biglietto da centomila