Franja

squeezer [skwí:zə] samostalnik
stiskalec, izžemalec; stiskalnica, preša
množina igralne karte, katerih vrednost je ponovljena v zgornjem desnem kotu, tako da se lahko držé popolnoma stisnjeno

lemon squeezer naprava za izžemanje limon

sradicabile agg. ki se ga da izkoreniniti, iztrebljiv

sredílen (-lna -o) adj. teh. di centratura, da centri:
sredilni kotnik centratore
sredilni sveder punta da centri

stainable [stéinəbl] pridevnik
ki se da ali se mora (po)barvati

stárčevski (-a -o) adj. di, da vecchio, senile:
starčevski dom gerontocomio, istituto geriatrico, casa di riposo per anziani; pejor. ospizio

stárčevsko adv. senilmente, da vecchio

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

starter [stá:tə] samostalnik
šport starter, kdor da znak za start, za začetek; tekač na startu; konj na startu
tehnično starter, avtomobilski zaganjalnik

statírati (-am) imperf. gled., film. fare da comparsa

stávben (-bna -o) adj.

1. di, delle, da costruzioni; di, dell'edificio:
stavbni les legname da costruzione
stavbno pohištvo porte, finestre

2. edile:
stavbno podjetje impresa edile
stavbna jama scavo di fondazione

stavkokáški (-a -o) adj. di, da crumiro

steal² [sti:l] samostalnik
ameriško, pogovorno tatvina, kraja; kar se da dobiti z malo denarja ali truda

steblíka (-e) f bot.

1. pianta a fusto, pianta cauliforme

2. ortaggio da fusto

steerable [stíərəbl] pridevnik
ki se da upravljati (krmariti, voditi)

steerage-way [stíəridžwei] samostalnik
navtika hitrost, ki je potrebna, da se ladja pokorava krmilu

steigerungsfähig kar se da stopnjevati/povečati

steklárski (-a -o) adj. del vetro, vitreo, vetrario; da vetraio, dei vetrai:
steklarska delavnica vetreria
steklarska industrija industria del vetro
steklarska pipa canna da vetraio
steklarski kit mastice da vetraio
steklarski pesek sabbia per vetreria
steklarsko rezilo tagliavetro

stekleníčen (-čna -o) adj. di, da bottiglia

steklopiháški (-a -o) adj. di, del, da soffiatore di vetro

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.