Franja

bucca (būca) -ae, f (prim. gr. βύκτης tuleč, lat. būcina)

1. (napeto) lice (genae lice kot del obraza): Pl., Varr. fr., Pers., Iuv. idr., erant illi fluentes... buccae Ci., quin Iuppiter illis ambas iratus buccas inflet H., extenti buccarum sinus Plin. (o regljavih žabah), gemina quaedam buccarum inanitas Plin., durae buccae fuit Petr.; preg.: dicere (garrire, loqui, scribere), quidquid (quod) in buccam venerit Ci. ep., Mart., Aug. in elipt.: quidquid in buccam Ci. ep. kar pride komu na jezik (na misel).

2. met.
a) vulg. grižljaj, zalogaj: bucca panis Petr., Mart. ali placentae Mart.
b) (o osebah) kdor napihuje lica, licman, napetoličnež. α) cornicen: Iuv. β) o slabem odvetniku, ki se med govorom smešno razvnema: Iuv. γ) = zajedavec, prisklednik, skledolizec: Petr.

būcinus -ī, m (būcina) trobec, oznanjevalec (o petelinu): Varr. ap. Non., Petr.

bucuríe -i f veselje, radost
□ a face o bucurie cuiva razveseljevati, razveseliti

budget [büdžɛ] masculin proračun; dohodki in izdatki

budget de la commune, familial občinski, družinski proračun
budget des dépenses, des recettes proračun izdatkov, dohodkov
budget de l'Etat državni budžét
équilibre masculin du budget proračunsko ravnovesje
projet masculin du budget načrt, osnutek proračuna
vote masculin du budget glasovanje o proračunu
approuver, voter le budget odobriti, izglasovati proračun
arriver à boucler son budget shajati s svojim denarjem
écorner, établir (ali dresser) son budget zmanjšati, narediti svoj proračun
le budget se chiffre à ... proračun znaša ...
inscrire au budget sprejeti v proračun

budžét budget; (annual) estimates pl

debata o budžétu debate on the budget (ali on the finance bill)
predložiti budžét to present a budget
predvideti v budžétu to budget for

budžét presupuesto m

državni, vojni budžet presupuesto de Estado, de (la) guerra
razprava o budžetu disución f del presupuesto
predvideti v budžetu incluir en el presupuesto

buio

A) agg.

1. temen:
tempo buio oblačno, temačno vreme

2. pren. mračen, žalosten:
essere buio in viso biti mračnega obraza

3. težko razumljiv

B) m

1. tema, mrak:
buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
buio come in gola al lupo tema kot v rogu
a buio, sul buio ob mraku
al buio v temi
farsi buio mračiti se
avvolto nel buio neznan, skrivnosten
essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

2. pren. pomanjkanje:
buio di notizie pomanjkanje novic
PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna

bukét (šopek) ramo m , ramillete m (tudi fig) ; (vinski vonj) perfume m , aroma m , nariz f

imeti buket (o vinu) tener buen paladar (ali buena boca)

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

bulle² [bül] féminin papeževa poslanica, papeška bula (z velikim cerkvenim pečatom)

lancer une bulle d'excommunication proglasiti odlok o izobčenju

bulletin [bültɛ̃] masculin bilten; izvestje, poročilo; listek; šolski izkaz (spričevalo); politique (volilni) glas

bulletin de l'armée, de la Bourse vojno, borzno poročilo
bulletin de bagages prtljažna priznanica
bulletin blanc prazna glasovnica
bulletin de casier judiciaire izvleček iz kazenskega registra
bulletin de commande naročilnica
bulletin de consigne garderobni listek (na kolodvoru)
bulletin de contribution davčni list
bulletin de décès mrliški list
bulletin de demande naročilni list (v knjižnici)
bulletin d'enneigement poročilo o snežnih razmerah
bulletin d'état civil matični list
bulletin de l'étranger poročila iz inozemstva (v časopisu)
bulletin d'expédition odpravnica, spremnica
bulletin financier borzno poročilo
bulletin de garantie garancijski list
bulletin de livraison dostavnica
bulletin des lois zbirka zakonov
bulletin de maladie bolniški list
bulletin météorologique vremensko poročilo
bulletin de naissance rojstni list
bulletins nuls, valables neveljavne, veljavne glasovnice
bulletin officiel uradni list, bilten
bulletin de paie plačilni list
bulletin de prêt izposojevalni list
bulletin de renseignement informacijski list
bulletin de santé bilten o (poteku) bolezni (pomembne osebe)
bulletin trimestriel četrtletni izkaz (spričevalo)
bulletin de vote glasovnica
compter, dépouiller les bulletins prešteti volilne glasove
mettre son bulletin dans l'urne spustiti svojo glasovnico v volilno žaro

bum¹ [bʌm] samostalnik
vulgarno zadnjica
ameriško, sleng potepuh, delomrznež, lenuh, klatež

sleng to give s.o. the bum's rush vreči koga ven
pogovorno on the bum potepuški; polomljen
ameriško, pogovorno bum hunch slab pojem o čem
ameriško, sleng bum steer napačna informacija

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

burgundski pridevnik
zlasti v zgodovinskem kontekstu (o Burgundiji in Burgundih) ▸ burgundi

burkinafaški pridevnik
(o Burkini Faso in Burkincih) ▸ Burkina Fasó-i

burkinski pridevnik
(o Burkini Faso in Burkincih) ▸ burkinai

burla f

1. šala:
mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
da burla neresen

2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj

3. burka

burro m

1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo

3. agr.
burro nero zrel gnoj

4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu