Franja

oprostíti excuser, pardonner ; (od obveznosti) dispenser, accorder une dispense, dégager, exempter, exonérer, libérer, tenir quitte ; (krivde, odgovornosti) absoudre, acquitter, décharger, disculper, innocenter, justifier, mettre hors de cause ; (sprostiti) délivrer, libérer

oprostiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses; (obveznosti) s'acquitter, s'exempter; (osvoboditi se) se libérer, se délivrer, se dégager, s'affranchir
oprostiti pozabo, napako excuser un oubli, une erreur
oprostiti se za izostanek s'excuser de ne pouvoir assister à une réunion
vse mu je oprostila elle lui pardonna tout
oprosrite mi, prosim! pardon, monsieur (madame)!; je vous demande pardon!; pardonnez-moi (ali excusez-moi), s'il vous plaît!; vous m'excuserez!; je m'excuse!
tokrat vam oproščam passe pour cette fois
oprostiti se pred nekom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un, présenter ses excuses à quelqu'un
oprostite moji pozabljivosti pardonnez-moi cet oubli
oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti dispenser quelqu'un d'impots, d'une obligation, d'un devoir
oprostili so davka dohodke, ki so nižji od tega zneska on a exempté d'impots les revenus inférieurs à ce montant
oprostiti vojaške službe dispenser (ali exempter) du service militaire
oprostiti koga odgovornosti libérer quelqu'un d'une responsabilité
oprostiti obtoženca absoudre (ali acquitter, décharger) un inculpé (ali accusé)
oprostila je svojo dlan iz njegove elle libéra (ali dégagea) sa main de la sienne
oprostil se je strahu, zadrege (figurativno) il se libéra de sa crainte, de son embarras

opŕtiv

opŕtiv nesti to carry on one's back

optimíst optimist

on je velik optimíst (figurativno) all his geese are swans

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

order¹ [ɔ́:də] samostalnik
red, ureditev, urejenost
biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
arhitektura klasičen slog stebrov

vojska at the order puška pri nogi
vojska battle order bojni red
vojska marching order paradna formacija
vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
matematika equation of the first order enačba prve stopnje
holy orders duhovniški stan
in orders posvečen (v duhovnika)
to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
by order of po nalogu, na ukaz
to order po povelju, po naročilu
in order v redu, urejen
in bad order v slabem stanju, neurejen
to keep order vzdrževati red
to put in order urediti
to set in order urediti, razvrstiti
to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
in order to zato da, da bi
in order that da bi
on order po naročilu, naročen
made to order narejen po naročilu (meri)
on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
under the orders of pod poveljstvom
to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
till further orders do nadaljnjega
parlament to call to order pozvati k redu
parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
ekonomija to be on order biti naročen (blago)
ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
ekonomija to give (ali place) an order naročiti
ekonomija money order denarna nakaznica
ekonomija postal order poštna nakaznica
apple-pie order popoln red
order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
to pass to the order of the day preiti na dnevni red
arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
Order of Merit red za zasluge
ameriško in short order takoj, nemudoma
standing order trajno pravilo, določen poslovnik
in working order pripravljen za delo (stroj)
law and order mir in red

ordinírati (zdravnik) to give medical advice, to have one's surgery hours

kdaj ordinira on? when are his surgery hours?

ôreh (drevo) nut tree; (sadež) nut

ameriški beli ôreh botanika hickory
laški ôreh (sadež in drevo) walnut
to ni piškavega ôreha vredno I don't give a fig for it, it's not worth a brass farthing
ôrehe tolči, treti to crack nuts, to shell nuts
iti nabirat ôrehe to go nutting
on je trd ôreh (figurativno) he is a tough (ali hard) nut
to bo trd ôreh (figurativno) that will be a hard nut to crack
to se je izkazalo za trd ôreh (figurativno) this proved a tough not to crack
kleščice za ôrehe nutcracker, -s pl
nožek za čiščenje ôrehov nutpick
majhen ôreh nutlet
puhel ôreh blind nut
muškatov ôreh nutmeg
najtrši ôreh the toughest nut

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

organisateur, trice [-zatœr, tris] adjectif organizatorski; masculin, féminin organizator, -ica

il est très organisateur on je dober organizator

originaire [ɔrižinɛr] adjectif prvoten, začeten; po rodu iz, doma iz

il est originaire de Suisse rojen je v Švici
il est originaire du pays (on) je domačin

originál original; archetype (čudak) eccentric person, character, pogovorno an oddity, a card, a bit of a card; ZDA oddball

on je originál he is a strange character

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

orís abrégé moški spol , ébauche ženski spol , description ženski spol , contour moški spol

v daljavi se vidijo orisi hribov dans le lointain on aperçoit les contours des montagnes

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

oródje tool; instrument; implement; appliance; device; gadget; tackle; utensil

ročno oródje (pribor) tool kit, gear
pisalno oródje (pribor) writing materials
ribiško oródje (pribor) fishing tackle
poljedelsko oródje agricultural implements pl
rokodelsko oródje tools pl
vlomilsko oródje burglar's tools pl
vrtnarsko oródje garden implements pl
človek, ki je oródje koga drugega (figurativno) cat's-paw
torba (zaboj) za oródje toolbag (toolbox, toolchest)
on je le oródje v njihovih rokah he is a mere tool in their hands
ne bom oródje v vaših rokah (figurativno) I'm not going to be your cat's-paw
delati z oródjem, obdelovati (kaj) z oródjem to tool
odložiti, iz rok dati oródje to down tools

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

ós (pri vozu) axle; axletree; spindle, arbor; shaft; matematika axis, pl axes

prečna (vzdolžna) ós transverse (longitudinal) axis
zemeljska ós axis of the earth
zemlja se vrti okoli svoje osi the earth turns on its axis
ós pri vozu se je zlomila the axle of the carriage broke

ósa² (hausse) rise in the price of shares, rising prices of shares, bull market

špekulirati na óso to speculate on a rise in prices, to bull

oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body

fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity

osében personnel, individuel, particulier, propre

osebni avtomobil voiture ženski spol particulière (ali personnelle)
osebno delo travail moški spol individuel
osebno dvigalo ascenseur moški spol
osebno ime nom moški spol propre
osebna izkaznica carte ženski spol d'identité
osebna lastnina propriété ženski spol privée
osebna odgovornost responsabilité ženski spol personnelle
osebni podatki état moški spol civil
osebni potniški promet trafic moški spol des voyageurs
osebna svoboda liberté ženski spol individuelle (ali personnelle)
osebna straža garde ženski spol particulière (ali du corps)
osebna tehtnica balance ženski spol, pése-personne moški spol
osebni vlak (vagon) train moški spol (wagon moški spol) de voyageurs
osebni zaimek (gramatikalno) pronom moški spol personnel
osebno življenje vie ženski spol privée
to je moja osebna zadeva cela ne regarde que moi, c'est mon affaire personnelle
on ima čisto osebne razloge za tako ravnanje il a des raisons toutes particulières (ali personnelles) pour agir ainsi