Franja

Sarōnicus 3 (Σαρωνικός) sarónski: portus MEL., Saronicus sinus (Σαρωνικὸς κόλπος) PLIN. Saronski zaliv med Atiko in Peloponezom (zdaj Ajginski (Eginski) zaliv).

satelit samostalnik
1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellit
2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, hold
3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszóróZvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).

4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós állam
5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]Najboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét.

satj|e srednji spol (-a …) die Bienenwabe, medeno: Honigwabe
med v satju der Scheibenhonig, Wabenhonig

sátje, satóvje rayons moški spol množine de miel

med v satju miel moški spol en rayons

sátje panal m

méd v satju miel m en panales

satóvje honeycomb, comb

méd v satóvju honey in the comb

saxātilis -e (saxum) ob ali pri skalah (čereh, pečeh, klečeh, klečih) bivajoč (se nahajajoč), skalen: piscatus PL. med klečmi, columbae VARR., pisces CELS. ali subst. saxātilēs -ium, m: O. ob skalah bivajoče ribe, mullus SEN. PH.

scamnum -ī, n (kor. *scap-, gr. σκήπτω, lat. scabellum, scabillum, scāpus = stvnem. scaft = nem. Schaft, got. stafs, stvnem. stap palica)

1. nizka klop, podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, stolček: VARR., CELS., VAL. MAX. idr., scamnum facere H., ante focos scamnis considere longis O., cava sub tenerum scamna dedisse pedem O., sedere in scamnis equitum (v gledališču) MART., scamna ramorum PLIN. porezane drevesne veje, ki so rabile za sedeže = klopi iz porezanih drevesnih vej; pesn. pren.: regni scamna ENN. AP. CI. kraljevi sedež, prestol.

2. meton. dvignjeni del (vzvišek, vzpetinica) zemlje =
a) grebenček, vzvišena, še nezorana zemlja na zorani njivi: PLIN., aratrum scamnum facit COL.
b) v vinogradu širina, razdalja, razmak, razmik, prostor med dvema jamama, v kateri zasadijo trte: COL.

scēna f

1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami

4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene

scene [si:n] samostalnik
prizor, scena (tudi figurativno)
slika; epizoda; prizorišče, kraj dejanja ali dogodka, nastop; gledališki oder; torišče
množina kulise, dekoracije; slika pokrajine, pokrajina, pejsaž

behind the scenes za kulisami (tudi figurativno)
a scene of destruction slika razdejanja
the scene of the crime (of the disaster) prizorišče zločina (hude nesreče)
change of scene menjava slike
drop scene zavesa, ki se spušča med dejanji
set scene iz več delov sestavljena kulisa
to appear on the scene nastopiti na (gledališkem) odru
to be on the scene figurativno biti na mestu (kjer smo potrebni)
the scene is laid in London prizor se dogaja v Londonu
to make (s.o.) a scene figurativno napraviti (komu) sceno
horrible scenes occurred strahotni prizori so se odigravali
to quit the scene figurativno umreti
to shift the scene premikati kulise

schisme [šism] masculin shizma, cerkveni razkol; razcep(itev), delitev

le schisme d'Orient (cerkveni) razkol med pravoslavjem in katolicizmom leta 1054
schisme d'un parti razkol v stranki
faire schisme povzročiti razkol, razcepljenost, cepitev

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

Schwanz, der, (-es, Schwänze) rep (tudi Tierkunde, Astronomie); (männliches Glied) kur(e)c, klin(e)c; figurativ ein ganzer Schwanz von cela kača; kein Schwanz živ krst ne; den Schwanz einziehen stisniti rep med noge; mit eingezogenem/hängendem Schwanz s povešenim repom, z repom med nogami; sich auf den Schwanz getreten fühlen biti prizadet/užaljen

Scil|a ženski spol (-e …) Szylla
figurativno med Scilo in Karibdo zwischen Szylla und Charybdis

Scíla Scylla

med Scílo in Karibdo (figurativno) between hammer and anvil, between Scylla and Charybdis

Scíla (-e) f mitol., lit.
Scila in Karibda Scilla e Cariddi
priti med Scilo in Karibdo trovarsi tra Scilla e Cariddi

Scíla

med Scilo in Karibdo entre Escila y Caribdis

Scilla f

1. mitol. Scila

2.
essere tra Scilla e Cariddi pren. biti med Scilo in Karibdo

Scīrōn -ōnis, m (Σκείρων, Σκίρων) Skíron

1. mitološki zloglasni razbojnik na skalovju med Atiko in Megarido, ki ga je Tezej ubil: O., MEL., STAT., GELL., CL. Od tod adj.
a) Scīrōnis -idis, f (Σκειρωνίς, Σκιρωνίς) Skíronova, skíronska: petrae SEN. TR.
b) Scīrōnius 3 Skíronov, skíronski: saxa MEL., PLIN. ali rupes CL. Skíronovo skalovje (na Istm(os)u).

2. epikurejec, Ciceronov sodobnik (pisan tudi Siron, Scyron, Syron): CI., V. (Catal.), DON., SERV.

3. oster severozahodni veter (severozahodnjak), ki je pihal s Skironovega skalovja na Istm(os)u: SEN. PH., PLIN., SUET. FR.

Scordus (Scodrus) -i, m mons (τὸ Σκάρδον ὄρος) Skórd (Skódrus, Skóder), Skodrsko pogorje v rimski Iliriji na meji med Mezijo in Makedonijo (zdaj Šar planina): L.