Franja

Zadetki iskanja

  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi
  • vrábček gorrionito m , (pequeño) gorrión m

    (toliko) jesti kot vrabček comer como un gorrión
  • vrab|ec moški spol (-ca …) der Spatz, živalstvo, zoologija der Sperling (domači Haussperling, laški Italiensperling, španski/travniški Weidensperling, poljski Feldsperling, rjavohrbti Braunrückengoldsperling)
    skalni vrabec Steinsperling
    snežni vrabec der Schneefink
    |
    figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
    streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
    to že vrabci čivkajo die Spatzen pfeifen es von allen Dächern
  • vrábec zoologija sparrow, (samec) cock sparrow, (samica) hen sparrow

    s topovi streljati na vrábce (figurativno) to use a sledgehammer to crack a nut
    to čivkajo že vrábci na strehi (figurativno) it's the talk of the town, everyone's talking about it
    boljši je vrábec v roki kot golob na strehi a bird in the hand is worth two in the bush, one today is worth two tomorrows
  • vrábec moineau moški spol , passereau moški spol, familiarno pierrot moški spol

    to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est le secret de polichinelle
    bolje je vrabec v roki kot golob na strehi un tiens vaut mieux que deux tu l'auras, mieux vaut tenir que courir
  • vrábec (-bca) m

    1. zool. passero (Passer Italiae):
    domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
    poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
    vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
    pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

    2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
    kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
    glej ga (no) vrabca caspita!
  • vrábec gorrión m

    to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces
    bolje je vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    s topovi streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
  • vračílo return service; equivalent; repayment

    kot vračílo za in return for
    brez vračíla (zastonj) gratuitous, done (ali given) for nothing
  • vračílo contrepartie ženski spol , service rendu en retour d'un autre

    kot vračilo en contrepartie, à titre de réciprocité, en revanche
  • vrag moški spol (-a …) der Teufel, (zlomek) der Kuckuck
    gozdni vrag Waldteufel
    živalstvo, zoologija : blatni vrag Cryptobranchus: der Schlammteufel
    morski vrag (morska spaka) der Seeteufel, (manta) der Zwerg-Teufelsrochen
    tasmanski vrag Sarcophilus: der Beutelteufel
    figurativno naj te vrag pocitra zum Kuckuck mit dir, hol dich der Teufel
    vrag naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
    vrag je der Teufel ist los
    sam vrag vedi weiß der Teufel!
    trdoživ kot vrag zäh wie eine Katze
    kunšten kot tristo vragov supergescheit
    to se vragu gravža das ist eine Affenschande
    k vragu s tem/teboj zum Teufel (damit, mit dir), hol's der Henker!, zum Kuckuck!, hol's der Kuckuck!
    poslati k vragu dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Teufel schicken, zum Teufel wünschen
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrán zoologija raven

    črn kot vrán raven
    kot vrán črni kodri las raven locks pl
  • vrán zoologija corbeau moški spol

    črn kot vran noir comme un corbeau (ali comme jais)
  • vrán zool cuervo m

    črn kot vran negro como un cuervo
  • vrat|a1 srednji spol množina

    1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
    … na vratih Tür-
    (gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
    zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
    odpiralnik vrat der Türöffner

    2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
    figurativno nebeška vrata Himmelspforte
    vrata pekla Pforte zur Hölle

    3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

    4. pomorstvo der Einstieg
    krmna vrata Heckpforte
    premčeva vrata Bugtor
    dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
    (na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

    5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

    6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

    7.
    odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
    dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
    zaprta vrat eine verschlossene Tür
    ledeniška vrat geografija das Gletschertor
    logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
    |
    pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
    gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

    do vrat bis zur Tür
    do vrha vrat stoji voda: türhoch

    med vrati zwischen Tür und Angel

    na vrata an die Tür
    potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

    na vratih an der Tür
    biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

    od vrat von der Tür
    od vrat (naprej) von der Tür an
    od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
    hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

    pod vrati unter der Tür (durch)
    špranja pod vrati die Türritze

    pred vrata vor die Tür
    postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

    pred vrati vor der Tür
    pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
    biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

    skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
    skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
    vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
    vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

    z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
    (tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
    za vrati hinter der Tür
    za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
    zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung
  • vréča (-e) f

    1. sacco:
    napolniti, sprazniti vrečo riempire, vuotare il sacco
    papirnata, platnena, polivinilna vreča sacco di carta, di iuta, di polivinile
    cementna vreča sacco di cemento
    poštna vreča sacco postale
    pren. pasti na tla kot vreča cadere lungo e disteso

    2. (kar je vreči podobno) sacco, borsa:
    anat. solzna vreča sacco lacrimale
    spalna vreča sacco a pelo
    zool. trebušna vreča (kenguruja) marsupio, borsa del canguro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    metati vse v isto vrečo (v en koš) fare d'ogni erba un fascio
    kupiti mačka v vreči (v žaklju) comprare a occhi chiusi
    stati vreče denarja costare un sacco di soldi
    tek v vrečah corsa nei sacchi
    med. kilna vreča cinto erniario
    meteor. vetrovna vreča manica a vento
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • vrečar samostalnik
    1. (žival) ▸ erszényes
    leteči vrečar ▸ repülő erszényes
    mesojedi vrečar ▸ húsevő erszényes
    avstralski vrečar ▸ ausztrál erszényes
    Kenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
    Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar

    2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
    Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih.kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
    Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak.
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vrednota samostalnik
    1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ érték
    moralne vrednote ▸ erkölcsi értékek
    krščanske vrednote ▸ keresztény értékek
    duhovne vrednote ▸ szellemi értékek
    demokratične vrednote ▸ demokratikus értékek
    kulturne vrednote ▸ kulturális értékek
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    liberalne vrednote ▸ liberális értékek
    konservativne vrednote ▸ konzervatív értékek
    družinske vrednote ▸ családi értékek
    človeške vrednote ▸ emberi értékek
    družbene vrednote ▸ társadalmi értékek
    univerzalne vrednote ▸ egyetemes értékek
    narodne vrednote ▸ nemzeti értékek
    evropske vrednote ▸ európai értékek
    tradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékek
    stare vrednote ▸ régi értékek
    temeljne vrednote ▸ alapvető értékek
    skupne vrednote ▸ közös értékek
    vrednote demokracije ▸ demokrácia értékei
    vrednote športa ▸ sport értékei
    vrednote svobode ▸ szabadság értékei
    vrednote družbe ▸ társadalom értékei
    vrednote človeštva ▸ emberiség értékei
    vrednote preteklosti ▸ múlt értékei
    sistem vrednot ▸ értékrend
    hierarhija vrednot ▸ értékhierarchia
    svet vrednot ▸ értékek világa
    kriza vrednot ▸ értékek válsága
    prevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítése
    propad vrednot ▸ értékek összeomlása
    razvrednotenje vrednotkontrastivno zanimivo értékek kiüresedése
    pomanjkanje vrednot ▸ értékek hiánya
    ohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzése
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    posredovati vrednote ▸ értékek továbbadása
    ohranjati vrednote ▸ értékeket megőriz
    poudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoz
    negovati vrednote ▸ értékeket ápol
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    spremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztat
    vrednote se spremenijo ▸ értékek változnak
    vrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnek
    zdravje kot vrednota ▸ egészség mint érték
    znanje kot vrednota ▸ tudás mint érték
    družina kot vrednota ▸ család mint érték
    strpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint érték
    boj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelem
    prilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodik
    vrednote v družbi ▸ társadalmi értékek
    temeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapul
    graditi na vrednotah ▸ értékekre épít
    prisegati na vrednote ▸ értékekre esküszik
    pozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezik
    opozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztet
    razlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségek
    svet brez vrednot ▸ értékek nélküli világ
    družba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalom
    verjeti v vrednote ▸ hisz az értékekben
    Še vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.
    ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlik
    Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
    Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
    Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
    Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

    2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ érték
    naravna vrednota ▸ természeti érték
    kulturna vrednota ▸ kulturális érték
    zgodovinska vrednota ▸ történelmi érték
    Mesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.
    krajinska vrednota ▸ tájképi érték
    arhitekturna vrednota ▸ építészeti érték
    umetniška vrednota ▸ művészeti érték
    Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.
    nacionalna vrednota ▸ nemzeti érték
    neprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen érték
    Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.
    dragocena vrednota ▸ nagy érték
    izjemna vrednota ▸ kivételes érték
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    ohraniti vrednote ▸ értékeket megőriz
    V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
    zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos

    3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
    Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
    Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
    Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.
  • vrel [éu] (-a, -o) [kochendheiß] kochend heiß, kochend heiß, [siedendheiß] siedend heiß, siedend
    vrela milnica die Seifenbrühe
    kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei