méstoma adv. qua e là; in parte
mȅstve -āvā ž mn. (t. mest) v ljudski noši vrsta usnjene obutve s tankim podplatom in brez peta, podpetnikov
meša|ti1 [é] (-m) premešati (premešavati) rühren, umrühren, mischen, herumrühren in, aufrühren; preveč/ predolgo: überrühren; karte: mischen
meša|ti se1 [é] (-m se)
1. kaj s čim: sich mischen; (gut) mischbar sein; čustva: sich vermischen; čustvo med drugo: sich mischen in
2. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo, živalstvo, zoologija (križati se) sich mischen, sich kreuzen
meša|ti se2 [é] (-m se) (vmešavati se) sich einmischen (v in), sich mischen in
metachemistry [metəkémistri] samostalnik
filozofija metafizična kemija
kemija jedrska kemija; kemija, ki se ukvarja s specifičnimi lastnostmi atomov in molekul
metalloid [métəlɔid]
1. samostalnik
kemija nekovina; element, ki ima lastnosti kovine in nekovine (bizmut)
2. pridevnik
metaloiden, nekovinski
metameric [metəmérik] pridevnik
kemija metameričen; ki ima isti sestav in molekularno težo, a različne kemične lastnosti
metànisati -išēm
1. globoko se klanjati in padati na tla pred sveto podobo: stupi pred ikonu, prekrsti se i triput metanisa
2. ekspr. suženjsko se plaziti pred kom
meteoric [mi:tiɔ́rik] pridevnik
astronomija meteorski
figurativno kratek in bleščeč, bežen
metêr tiskarstvo maker-up, clicker; foreman in the composing room
méthane [metan] masculin, chimie metan, jamski in močvirski plin
métier [metje] masculin rokodelstvo, obrt; poklic; stroka, dejavnost; opravilo, zaposlitev, posel; funkcija; pridobljena spretnost in izkušnje; (= métier à tisser) statve; (= métier à broder) okvir za vezenje
de métier po poklicu, poklicen
métier à bas stroj za izdelovanje dolgih nogavic
métier de boulanger, de tailleur pekovska, krojaška obrt
métier à bras ročne statve
métier àfiler predilski stroj
métier manuel, artisanal rokodelski poklic
métier à tricoter pletilni stroj
métier à retordre stroj za sukanec
armée féminin, soldat masculin de métier poklicna vojska, poklicen vojak
arts et métiers masculin pluriel obrt(i)
Chambre féminin des métiers obrtna zbornica
homme masculin de métier rokodelec
homme masculin du métier strokovnjak
jalousie féminin de métier poklicna, konkurenčna zavist, nevoščljivost zaradi zaslužka koga drugega
manie féminin de parler métier manija govorjenja le o svojem poklicu
terme masculin de métier strokovni izraz
apprendre un métier učiti se (neke) obrti
apprendre son métier à quelqu'un (figuré) dati komu lekcijo
avoir sur le métier imeti (ravno) v delu
avoir du métier imeti spretnost, tehniko, izkušnje
avoir le cœur au métier biti s srcem, z ljubeznijo pri stvari
chacun son métier! le čevlje sodi naj kopitar!
changer de métier menjati poklic
être du métier biti od stroke, strokovnjak, razumeti se na stvar
être rompu au métier biti dobro podkovan v svoji stroki, na svojem področju
exercer un métier manuel, intellectuel opravljati, izvrševati ročni, umski poklic
faire bien son métier dobro opravljati svoj poklic, svoj posel
faire métier de quelque chose privzeti navado za
gâter le métier (po)kvariti posel, zbijati cene
parler métier (vedno) govoriti o svoji stroki
savoir son métier spoznati se na svoj posel
métis [mi:tis, metí:s] samostalnik
mešanec
ameriško oktoron; (Kanada) mešanec Indijanca in belke (zlasti Francozinje)
métis, se [metis] masculin, féminin mestic, -inja; mešanec, -nka belokožca in Indijanke; (splošno) mešanec, bastard, križanec; polplatno; adjectif, botanique križan, mešan
metrología ženski spol nauk o merah in utežeh
métrologie [-trɔlɔži] féminin nauk o merah in težah, meroslovje, metrologija
metrology [mitrɔ́lədži] samostalnik
metrologija, nauk o merah in težah
micō -āre -cuī
1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.
2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.
3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.
microscopique [-pik] adjectif mikroskopski, -skopičen; figuré silno majhen in neznaten