Franja

délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

affaire féminin délicate kočljiva zadeva
conscience féminin délicate tankočutna vest
fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
mets masculin délicat slastna jed
point délicat masculin občutljiva točka
santé féminin délicate rahlo zdravje
faire le délicat biti izbirčen

dēlicātus 3, adv. -ē

1. slasten, (pre)krasen, prijeten, potraten, razkošen: convivium Ci. ep., cibus delicatior Plin., litus delicatissimum Ci., d. aqua Cu., hortuli Ph., Anio delicatissimus amnium Plin. iun., delicatae (naspr. usitatae) res Sen. ph. razkošne, d. merces Sen. ph. ali delicatioris usūs vasa Front. razkošno (potratno) blago (posodje); šalj.: ubi tu es delicata? Pl. ti dražestna.

2. (o osebah in stvareh, skoraj le grajalno)
a) nakičen, eleganten, nasladen, razkošen, polten, sladostrasten, uživanja željan, mehkužen, pohoten, galanten, (o govoru) kosmat, nesramen: pueri lepidi ac delicati Ci., d. adulescens Ci., libidinosa et delicata iuventus, grex delicatae iuventutis Ci., d. voluptates Ci., delicatiores in cantu flexiones Ci., d. capella Cat. (prim.: puella tenellulo delicatior haedo Cat.), assueta clauso et delicatae umbrae corpora Sen. rh., venter delicatorum Sen. ph. požrešnežev, quidam e gratissimis delicatorum Suet. ljubimcev (skopljencev), Statilii Capellae delicata Suet. ali avia d. Plin. iun. ljubica, d. sermo, versus Ci., cultus Val. Max., delicatior cultus Suet., delicate ac molliter vivere Ci., multa delicate iocoseque fecit N.; šalj.: delicatum te hodie faciam, cum catello ut accubes Pl. galantnega; enalaga: delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., veniebat gressu delicato Ph. mehkužniško stopajoč.
b) nežen, krotek: delicatior cauliculus Plin., d. capella Cat., d. oves Plin. iun., (iracundus) mollius delicatiusque tractetur Sen. ph.
c) mlahav, lahkoten, zložen, udoben: reclinari ad suos delicatum Q., equorum cursum delicati minutis passibus frangunt Q., delicate conficere iter Suet., insternere delicate arceram Gell.
č) razvajen, raznežen, občutljiv, izbirčen: Petr., vah delicatu's Pl., puere, nimium delicatu's Pl. prerazvajen si = preprešeren si (v svojih šalah), preprešerno se šališ, tam delicati esse non possumus Ci., est fastidii delicatissimi Ci., aures d. Q., delicatus ac similis ignoto Plin.

délié, e [delje] adjectif tanek; vitek; zvonek (glas); subtilen, bistroumen; razvezan, odvezan; spreten; masculin tanka črta pri črkah; musique spretnost s prsti

esprit masculin délié bistra glava
avoir la langue bien déliée imeti dobro namazan jezik

dēligō -āre -āvī -ātum

1. privez(ov)ati, pritrditi (pritrjati): binas tabellas dextrā et sinistrā Varr., antennas asseresque Cu., veretra Suet. Kam ali kje? apud (k) mensam plenam homini rostrum deliges Pl., d. naves ad terram, naviculam ad ripam, onerarias (naves) ad ancoras, tragulam cum epistula ad amentum C., hominem ad palum Ci., i, lictor, deliga ad palum L., deligatis ad palum noxiis Suet., in ea (statua) Sopatrum deligari iubet Ci., sarmenta in cornibus iuvencorum deligata N., sarmentis circum cornua boum deligatis Q., super alterum (oculum) lanam … d. Cels., noxio post terga deligantur manus Sen. rh., d. tesseras … dextro brachio (dat.) Iust.; abs.: producuntur e carcere, deligantur (sc. ad palum, da bi bili bičani) Ci.; pren.: deligatus morbo (dat.) carnis Aug.

2. occ.
a) obvez(ov)ati kaj s čim, (z)vezati v kaj: linteolo deligatis tantum granis XXX Plin.
b) poseb. medic. obvez(ov)ati kaj ali koga: brachium, brachium superimposito penicillo, crura et fenora brachiaque plurimis locis, caput fasciis Cels., vulnus Q., qui propter erat valetudinem deligatus Q., d. saucios Auct. b. Afr.

dēligō -ere -lēgī -lēctum (dē in legere)

1. ob(i)rati, (od)trgati, utrgati: oleam, uvam Ca., maturam uvam, primam rosam O., fructum Col., melimela minorem ad lunam delecta H.

2. pren.
a) izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: si vobis deligendi potestas esset data Ci., d. consulem, magistratūs Ci., ex his (statuis) C. Marcelli statuam Ci., aratores Centuripini tres legatos delegerunt Ci., d. viros ad sacerdotia in senatum Ci., ex senatu in hoc consilium delecti estis Ci., domicilio hanc sibi urbem delegerat Ci., diem ad inimicos opprimendos sibi d. N., ad eas res conficiendas Orgetorix deligitur C., deligere oportet, quem velis diligere Corn.; z dvojnim acc.: M. Laterensem … reum sibi delegisse Ci.; v pass. z dvojnim nom.: duces ii deliguntur, qui … C.; z odvisnim vprašanjem: tempus a natura ad deligendum, quam quisque viam vivendi sit ingressurus, datum est Ci.; z relativnim namernim stavkom: vos illum ex omnibus delegistis, quem bello praedonum praeponeretis Ci., Aristides delectus est, qui constitueret N.; subst. pt. pf. dēlēctī -ōrum, m izbranci, odbor: aut uni tribuendum est (consilium publicum rei publicae) aut delectis quibusdam Ci., delecti ex civitatibus C., delecti Aetolorum L.; = apoclētī (gl. to besedo).
b) occ. α) voj. nab(i)rati, odb(i)rati: locum castris idoneum, ex legionibus fabros, equites ex omni copia C., duces hostium XL milia ex omni numero deligunt earum civitatum, quae … C., d. centenos viros ex omni pedite atque equite L., vexillarios e legionibus T., delecta manus N., S., L. ali legio C. izbrana, delecti pedites S., delecti militum Cu. izbrani vojaki, elitna vojska, cum delecto equite T. β) odbrati in odstraniti, izločiti: amentem Pl., longaevosque senes ac fessas aequore matres … delige V.

délinquant, e [-kɑ̃, t] masculin, féminin delinkvent, -inja, prestopnik, -ica; hudodelec

délinquant d'habitude prestopnik iz navade
délinquant primaire oseba, ki prvikrat zakrivi delikt

delinquēnte m, f zločinec, zločinka; hudodelec, hudodelka
faccia da delinquente lopov
è un simpatico delinquente šalj. to je simpatičen lump

déliquescent, e [-sɑ̃, t] adjectif, chimie raztopljiv; izhlapljiv; familier (popolnoma) dekadenten; propadel

délirant, e [delirɑ̃, t] adjectif deliranten, ki je v deliriju; figuré blazen, pobesnel, blodnjav; familier fantastičen; masculin blaznež, delirant; médecine oseba, ki fantazira

exiger cela, c'est délirant! zahtevati kaj takega je blaznost!

delirio m (pl. -ri)

1. med. delirij; bledež:
delirio febbrile vročični delirij

2. duševna razdraženost:
è in preda al delirio dei sensi razvnemajo ga strasti

3. zanos, navdušenje:
mandare in delirio razvnemati
andare, essere in delirio razvnemati se

delítelj (-a) m mat. divisore:
delitelj in deljenec divisore e dividendo
največji skupni delitelj massimo comun divisore

delítev (-tve) f

1. divisione; ripartizione; distribuzione:
delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno divisione del potere in legislativo, esecutivo e giudiziario
delitev hrane poplavljencem distribuzione di viveri tra gli alluvionati
ekon. delitev dela divisione del lavoro

2. biol. divisione, scissione:
delitev celice divisione delle cellule

3. strojn. passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delitev funkcij (po strankarskem ključu) lottizzazione
delitev letakov volantinaggio
urb. delitev na cone zonatura
trg. delitev na obroke rateazione
delitev na periode periodizzazione
delitev na tri dele, na tri veje tripartizione, triforcazione

delizia f

1. slast, naslada

2. veselje, užitek:
la mostra floricola è una vera delizia per gli occhi razstava cvetja je prava paša za oči

3. poslastica:
le delizie della mensa prefinjene jedi, poslastice

del|o² [é] srednji spol (-a …) (stvaritev) das Werk
delo stvarjenja das Schöpfungswerk
delo šesterodnevja das Sechstagewerk
del človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
delo za orkester das Orchesterwerk
delo enega dne das Tag(e)werk
glasbeno delo ein Werk der Musik/Tonkunst
glavno delo das Hauptwerk
hudičevo delo das Teufelswerk
mladostno delo das Jugendwerk
standardno delo das Standardwerk
starostno delo das Alterswerk
življenjsko delo das Lebenswerk
življenje in delo das Leben und Wirken
zbrana dela množina gesammelte Werke, izdaja: die Gesamtausgabe
veliko delo das -werk
(združitve/zedinjenja Einigungswerk, reforme Reformwerk, stoletja Jahrhundertwerk)
figurativno (zasluga; maslo) to je tvoje/njegovo delo das ist dein/sein Werk

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

déloyal, e, aux [delwajal, jo] adjectif nepošten, neiskren, nezvest; commerce nelojalen

ami masculin déloyal nezvest prijatelj
concurrence féminin déloyale nelojalna konkurenca
coup masculin déloyal (boksanje) nedovoljen udarec (pod pas)
être déloyal envers une cause, un parti izdati kako stvar, stranko (odpasti od stranke)

déluré, e [delüre] adjectif bister, iznajdljiv; uren, spreten, živahen, poreden, nesramen; (pre)zgodaj zrel; izzivalen

fille féminin bien délurée izzivalna deklina
clin masculin d'œil déluré izzivalno mežikanje

demandare v. tr. (pres. demando) (affidare, rimettere) zaupati; predati:
l'inchiesta è stata demandata a una speciale commissione raziskava je bila zaupana posebni komisiji

démaquillant, e [-kijɑ̃, t] adjectif odstranjujoč šminko; masculin sredstvo za odstranjevanje šminke

lait masculin démaquillant, crème féminin démaquillante mleko, krema, ki odstrani šminko

dément, e [demɑ̃, t] adjectif umobolen, nor, blazen; nespameten; masculin blaznež, norec; nespametnik