Franja

falot samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (porednež; baraba) ▸ gazember, gazfickó, gézengúz
Faloti so izkoristili krajšo odsotnost lastnikov in vlomili v stanovanjsko hišo. ▸ A gazfickók kihasználták a tulajdonosok rövid távollétét és betörtek a lakóházba.
Starši se najbolj odzovejo na tista čustva, zaradi katerih se jim otroci najbolj zasmilijo, zato se faloti do podrobnosti naučijo obnašanja, ki bo najverjetneje poželo uspeh. ▸ A szülők főként azokra az érzelmi helyzetekre reagálnak, amelyek miatt leginkább megesik a szívük a gyerekeken, ezért ezek a gézengúzok alaposan elsajátítják a sikert hozó viselkedésmódot.

familiarità f

1. familiarnost, domačnost, neprisiljenost, sproščenost:
trattare qcn. con molta familiarità ravnati s kom domače, sproščeno se vesti do koga

2. pren. izkušnja, vedenje:
avere familiarità coi motori spoznati se na motorje

familiarité [-rite] féminin zaupnost, domačnost, neprisiljenost

familiarités de langage robato govorjenje
avoir des familiarités avec une femme imeti tesne odnose s kako žensko
j'ai acquis une certaine familiarité avec le russe naučil, priučil, navadil sem se ruščine
être dans la familiarité de quelqu'un biti domačs kom, biti s kom v tesnih odnosih
prendre, se permettre des familiarités avec quelqu'un dovoliti si preveč domačnosti do koga

fanti samostalnik
(športna kategorija) ▸ fiú, férfiSopomenke: fantje

fantje samostalnik
(športna kategorija) ▸ fiú, férfiV najmlajši kategoriji fantov sta si namreč razdelila odlično drugo mesto. ▸ A legfiatalabb fiúk kategóriájában ők ketten a kiváló második helyen osztoztak.
Tudi v konkurenci fantov je imela Slovenija dva predstavnika. ▸ Szlovénia a fiúk versenyében is két versenyzővel képviseltette magát.
Sopomenke: fanti

fantovščina samostalnik
1. (predporočna zabava) ▸ legénybúcsúFantje in dekleta so teden dni pred poroko skupaj praznovali fantovščino in dekliščino. ▸ Egy héttel az esküvő előtt a fiúk és a lányok közösen ünnepelték meg a legény- és a leánybúcsút.
2. (druščina fantov) ▸ legényegylet, nőtlen férfiak társaságaPrvi pogoj za sprejetje v fantovščino je starost 18 let, v kateri lahko ostane vse do poroke! ▸ A legényegyletbe való belépés első feltétele a 18. életév betöltése, és az egyletnek addig maradhat a tagja, amíg meg nem házasodik!

far² [fa:] prislov
daleč; zelo, znatno; davno

as far as in l8th century že v osemnajstem stoletju
to carry it (ali go) too far iti prek meje, preveč si upati, pretiravati
far from it ravno nasprotno, niti malo ne
far gone v nevarnosti, v visoki stopnji
so far doslej
to go far in life visoko se povzpeti
as far as prav do; v koliko
so far so good doslej je vse v redu
in so far as v koliko
far be it from me še na misel mi ne pride
far and near povsod
far and wide daleč po svetu
far and away brez dvoma, vsekakor
few and far between redkokdaj
far into the night pozno v noč
far up visoko zgoraj

fără prep.

1. brez
□ fără să conj. ne da bi

2. mat. minus
□ este ora 12 fără zece minute ura je deset minut do dvanajstih

farther¹ [fá:ðə] pridevnik
oddaljenejši (primernik od far)
kasnejši

until farther notice do nadaljnjega obvestila
anything farther? še kaj?

fastidio m (pl. -di)

1. nadloga, sitnost, neprijetnost:
dare, recare fastidio a qcn. biti komu v nadlego
darsi fastidio prevzeti nadležno nalogo

2. odpor, občutek zoprnosti:
avere fastidio di un lavoro, di una persona čutiti odpor do kakega dela, do osebe

fastīdium -iī, n (haplološko iz *fastitidium: fastus -us in taedium)

I. gnus, stud, naveličanje: Col., Plin., Q., cibi satietas et fastidium Ci., positae movent fastidia mensae O., vultum ad fastidia duxit O. z gnusom se je namrdnil; occ. razvajen okus, sladkosnednost: Varr., Sen. ph.

II. pren.

1. mržnja, zoprnost, nejevolja do koga, česa, zaničevanje, preziranje, omalovaževanje: Val. Fl., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., ista vostra adsiduitas nescis quantum adferat hominibus fastidii Ci., patria fastidio erat Cu., ipsa aetas Galbae inrisui ac fastidio erat T. jim je bila zoprna; z objektnim gen.: f. rerum domesticarum Ci., superbia nata ex Campanorum fastidio Ci. iz zaničevanja Kampan(ij)cev, mihi cunctarum subeunt fastidia O., f. sui Sen. ph.; meton. (o osebi): tu, Orci fastidium solum Ap.

2. gnusna oholost, ošabnost, prevzetnost, nadutost, odurnost, nedostopnost: Plin. iun., Suet., superbiam, fastidium, adrogantiam fugere Ci., eorum, si essent adrogantes, non possem ferre fastidium Ci., Amaryllidis … superba pati fastidia V. tantarum urbium fastidium agitare Iust. kazati se nedostopnega tako velikim mestom; occ. pretirana spotikljivost, dlakocepsko rešetanje, malenkostna grajavost, grajanje zaradi malenkosti: f. audiendi (pri poslušanju) Ci., rudens esse in nostris poëtis fastidii delicatissimi est Ci. priča o malenkostni grajavosti, se lectori tradere malunt quam spectatoris fastidia ferre H.

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

faţă feţe f

1. obraz, lice, obličje

2.
□ faţă de masă prt

3.
□ faţă de pernă prevleka za blazino

4. ploskev, stran

5.
□ în faţă spredaj, pred; nasproti
□ din faţa izpred
□ cel din faţă sprednji
□ faţa de prep. do; vpričo

fathom¹ [fǽðeəm] samostalnik
mornarica seženj (ca. 183 cm); morska globina

to be fathoms deep in love biti do ušes zaljubljen

fatīgō -āre -āvī -ātum (iz *fatis upehanost in agō; prim. fatim, adfatim, fessus (nam. *fassus))

1. do upehanosti gnati, goniti, poditi, dreviti: equos V., Vop., quadrupedem citum ferratā calce V., armenta sole V., cervos iaculo cursuque V., iuvencûm terga hastā V., iumenta Iuv.; pren.: deus fatigat os rabidum (vatis) V.; occ. utruditi, upehati;
a) telesno: in iactando membra Lucr., pugnā atroci se f. L., saevientem fatigat contumacia Col., f. famulas velleribus Val. Fl., vocem Q., Graecos bellis Iust.; pesn.: dentemque in dente fatigat O. in neprestano drgne, lolium tribialique fatigant triticeas messes O. ne dajo pšenični žetvi uspevati; abs.: amoenum iter … minus fatigat quam … Q.; v pass.: itinere, magno aestu fatigati C., neque insomniis neque labore fatigari S., ludo et somno fatigatus H. iuga demere bobus fatigatis H., fatigati stando L.
b) duševno: ne plura enumerando fatigemus lectores N., taedio se fatigaturos hostem censebant L., haec brevior via discentem non … fatigabit Q., fortunam suam nimis onerando f. Iust.

2. pren.
a) zdelati, zmučiti, trapiti, pestiti, potreti, tlačiti, vznemiriti, nadlegovati; α) telesno: Creta per triennium Romanos exercitus fatigaverat Vell., f. ora osculis Val. Fl. ali dextram osculis T. neprestano poljubljati, nihil aeque quam inopia aquae fatigabat T.; pesn.: f. silvas V. nadlegovati gozdove (z neprestanim lovom) = neprestano v njih loviti, olli remigio diem noctemque fatigant V. neprestano (noč in dan) veslajo, Iuno mare, terras, caelum metu fatugat V. f. noctem Pr. brez spanja prebiti, prebedeti, sonitu vicina O. (o reki), arma Val. Fl. neprestano nositi; v pass.: fures non verbis, sed carcere fatigandi sunt Ci., verberibus, tormentis, igni fatigati Ci., fatigatus suppliciis S. ali fame N. corpore fatigabatur T. trpel je telesne bolečine, plebes acri annona fatigabatur T. β) duševno: f. aliquem verbis Ci., secundae res sapientium animos fatigant S., f. se S., aeternis consiliis animum H., gravior ira fatigat cunctantem T., cura me fatigat Cl.
b) occ. α) (s prošnjami) omehčati, nadlegovati, tiščati v koga, moledovati: cum per aliquos dies fatigassent singulos precibus L., Hersilia coniunx precibus raptarum fatigata L., prece quā fatigent virgines Vestam? H., gemitu maestāque f. voce Iovem, questu superos Val. Fl., deos votis T., aspernantem lacrimis T., querelis sociorum fatigari Iust.; tudi brez abl. (s čim?): divôm numen Lucr., numina Stat., deos T.; s finalnim stavkom: uti concederet a fratre fatigatus S., quos ego audio fatigare vos singulos, nequid de absente statuatis S.; z de: f. de profectione Amm. β) neprestano (z besedami) naganjati, priganjati koga, prigovarjati mu: socios fatigat: vigilate, viri! V. Martem fatigant V. burno zahtevajo boj. γ) koga vleči (zafrkavati), zbadati, dražiti: Sid., in conviviis iocis omnes f. Iuv.

fatigue [fatig] féminin utrujenost, medlost; štrapac, trud, naporno delo, napor

se crever, se tuer de fatigue zgarati se
être accablé, assommé, brisé, (familier) claqué, mort de fatigue biti do smrti utrujen, popolnoma izčrpan
épargner à quelqu'un une fatigue prihraniti komu naporno ali mučno delo (= prizanesti mu s tem)
tomber de fatigue zrušiti se od utrujenosti
cheval quelqu'un de fatigue konj za težka dela
vêtements masculin pluriel de fatigue delovna obleka

fātum -ī, n (fārī)

1. izrek: Prisc.; occ. božanski (božji) izrek, prerokba: Iust., Aus., Vop., fata Sibyllina Ci., non haec a me tamquam fata … canebantur? Ci., fata, quae Veientes scripta haberent Ci., oblitus fatorum V., fata implere L., fatis, omnibus oraculisque L., asse quoque in fatis reminiscitur adfore tempus O., fata deûm, credidimus fatis Lucan.

2. meton. usoda: fatum id appello, quod Graeci εἱμαρμένην Ci., si fato omnia fiunt Ci., hoc fato natus est Milo Ci., fatum acerbum, triste H., grave O., inevitabile Cu., fato rerum prudentia maior V., quonam fato incidisset L., se fati dixit iniqui O. imenoval se je nesrečnika; pesn. pogosto pl. z edninskim pomenom: sic me mea fata trahebant O., sic erat in fatis O. tako je bilo zapisano v knjigi usode, fatum ali fata kot božja moč (sila): quo fata trahunt, sequamur V., insuperabile fata iubent (vetant, non sinunt) O. Pogosto alicui (ali alicuius Hyg.) fatum est z inf. = usojeno je komu: si fatum tibi est ex hoc morbo convalescere Ci., sestertium esse, cui fatum foret urbis potiri S.; v pl.: sunt et mea contra fata mihi ferro … exscindere gentem V.; fatum est z ACI: Hyg., quodsi fatum fuit … exercitum populi Romani … interire Ci.; s finalnim stavkom: in fatum civitatis fuit, ut ille … conaretur Ci., fuit hoc sive meum sive rei publicae fatum, ut in me unum omnis illa inclinatio … incumberet Ci., si fata fuissent, ut caderem V.; esse in fatis, ut … Iudaeā profecti rerum potirentur Suet.

3. occ.
a) božji sklep, božja volja: huic fato divûm proles virilis nulla fuit V., sic fata Iovis poscunt V., vincunt fata Iovis Val. Fl.; pooseb. Fāta -ōrum = Parke, boginje usode, sojenice: Fatorum nulli revolubile carmen Pr., Fata serunt animas Stat.
b) usoda, evfem. = smrt: eius oratio omen fati videbatur Ci. slutnja smrti, maturius exstingui quam fato suo Ci. pred koncem življenja, ki ga je določila usoda, fata proferre V. odložiti smrt, podaljšati življenje, fatum trahere (zadrževati) Val. Fl., nec longum pueri fatum laetabere O., ad fata novissima O. prav do smrti, post fata Q. po smrti, fato cedere L. ali concedere Plin. iun. ali in fatum concedere Icti. umakniti se usodi = umreti, fato fungi Val. Max., Q. ali suo fato fungi O. ali fato perfungi L., T. (svojo) usodo dopolniti = umreti, finem vitae sponte (= s samomorom) an fato (z naravno smrtjo) impleverit T., fato obire T. ali perire Iust. umreti naravne smrti, non fato, sed parricidio Iust.; meton. truplo ali njegov pepel: an poteris siccis mea fata reponere (pokopati) ocellis … ? Pr.
c) nezgoda, nesreča, poguba, pogibel, zator: Val. Fl., Iuv., Suet., quibus ego confido impendere fatum aliquod Ci., fatum extremum rei publicae Ci., ille vitam suam ad rei publicae fatum reservavit Ci., urbem ex faucibus fati eripere Ci., fata celerrima V., si sine me fatis erepta fuisses O. (o povodnji), quid vos in fata parentis ruitis? O., Troiana fata O., impia fata Sen. tr.; meton. pogubonosna oseba, kdor pogublja: duo illa rei publicae paene fata (sc. Sabinius et Piso) Ci.

faveur [favœr] féminin naklonjenost; ugodnost, prednost, usluga; milost, prizanašanje; priljubljenost, vpliv, ugled; ozek svilen trak; pluriel izkazovanje naklonjenosti

à la faveur de s pomočjo
à la faveur de la nuit pod okriljem noči
en faveur de v prid, v korist
en votre faveur v vašo korist, v vaš prid
billet masculin de faveur prosta vstopnica
prix masculin de faveur izjemno ugodna cena
avoir un tour de faveur imeti prednost
cet article est en faveur (commerce) po tem artiklu je veliko povpraševanje
être en faveur auprès de quelqu'un biti dobro zapisan pri kom
il a toutes mes faveurs on je zelo dobro zapisan pri meni
faire une faveur à quelqu'un komu naklonjenost izkazati, uslugo mu napraviti
refuser les dernières faveurs odkloniti skrajno naklonjenost (o ženski do moškega)

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.