šokírati to shock
bil sem šokiran, ko sem to slišal I was shocked to hear it
prizor, ki bi vas šokiral a sight that would shock you
bila je šokirana, ko ga je videla tako bledega in shujšanega she was shocked to find him so pale and thin
Zadetki iskanja
- šólati (-am)
A) imperf.
1. mandare a scuola, far studiare
2. educare, formare; addestrare:
šolati učitelje educare i (futuri) maestri
šolati pse za odkrivanje mamil addestrare i cani antidroga
3. perfezionare
B) šólati se (-am se) imperf. refl. frequentare la scuola; studiare; imparare:
šolati se za pravnika, zdravnika studiare per avvocato, per medico
šolati se za mehanika studiare per meccanico - šólski (-a -o) adj.
1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola
2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione - špetír (-a) m pog. (prepir, prerekanje) lite, alterco, baruffa, bisticcio:
pri sosedovih je večen špetir i vicini non fanno che litigare - šrávfati (-am) imperf. pog. (privijati, odvijati vijake) avvitare, svitare:
pog. šravfa me po trebuhu ho i crampi al ventre - štét (-a -o) adj. contato:
pren. ure so mu štete, dnevi so mu šteti ha le ore contate, i giorni contati - štéti to count; to number; to reckon
štéti do 50 to count up to 50
štej od 20 do 50! count from 20 to 50!
njegovi dnevi so šteti his days are numbered, pogovorno his number's up
vojska, ki šteje 50.000 mož an army numbering fifty thousand
štejem ga med svoje prijatelje I regard him as one of my friends
šteto od jutri dalje reckoning from tomorrow
videti je, kot da ne zna do 5 šteti he looks as if butter would not melt in his mounth - štéti (štéjem)
A) imperf.
1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi
2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati - števílka figure; cipher; number; numeral; (vsaka od 1-9 in 0) digit; (časopisa) number, issue; (velikosti) size
arabska števílka Arabic numeral
rimska števílka Roman numeral
tekoča števílka serial number
(na)pisati s števílkmi to write in ciphers
označiti s števílkmi to number
Celovška c. št. 126 126, Celovec St.
karakteristična števílka za telefon call prefix
ena števílka »Dnevne pošte« stane 25 penijev a copy of the Daily Mail costs 25 pence
bral sem to v zadnji števílki »Times-a« I read (ali I found) it in the latest number of the Times
kakšno števílko (npr. rokavic) želite? what size do you want?
posebna števílka časopisa special edition (ali number, issue)
stara števílka časopisa back number
nova števílka časopisa current issue - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi - štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
štirinajsto stoletje il trecento - štréna (-e) f pog. matassa:
odviti, zviti štreno disfare, arruffare la matassa
pren. mešati komu štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
pren. zlepa mu ne zmanjka štrene ha la parlantina sciolta - štrléti (-ím) imperf. risaltare, spiccare (tudi ekst.), sporgere; protrudere:
lasje štrlijo izpod rute i capelli sporgono di sotto il fazzoletto
učenec štrli iz povprečja lo scolaro spicca sugli altri - študírati (-am) imperf.
1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
študirati ekonomijo studiare a economia
študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli
2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
študirati za izpit preparare l'esame
študirati po zapiskih studiare sulle dispense
študirati slovnico studiare la grammatica
študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
gled. študirati vlogo studiare la parte
pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi - šuméti (-ím) imperf.
1. sussurrare, mormorare, scrosciare, frusciare; crepitare:
veje šumijo v vetru i rami scrosciano al vento
svila šumi la seta fruscia
slap šumi v kotanjo la cascata scroscia precipitando nella conca
2. čeb. ronzare (di ape)
3. brusire:
množica v dvorani je šumela il pubblico in sala brusiva
4. impers. suonare:
šumeti v ušesih suonare nelle orecchie
v glavi mu šumi od bučne glasbe ha la testa rintronata dal fragore della musica - ta člen pog. il, lo, la:
pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
biti po ta malem vredno valere almeno
pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio - tá tá, tó pl
tí, té, tá this, pl these; that, pl those
tale this one, this here
vse to all this
to in ono this and that
g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
medtem, med tem časom in the meantime
pred tem before this
po tem after this
v tem primeru in that case
to jutro (davi) this morning
to pot (tokrat) edino this once
v tej (naši) deželi in this land (of ours)
kljub vsemu temu for all that
te dni enkrat one of these days
zlasti to, predvsem to this above all
to se pravi that is to say
ta tvoja knjiga this book of yours
vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
tega ne vem I don't know that
to je moj brat this is my brother
to so moji otroci these are my children
govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one! - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tabéla (-e) f (razpredelnica) tabella, tavola, quadro, prospetto; griglia:
kem. tabela periodičnega sistema tavola periodica
tabela rezultatov la griglia dei risultati
na dnu tabele so navedeni podatki o ... in fondo alla tabella sono riportati i dati su...
mat. logaritemska tabela tavola logaritmica