Franja

spláv² medicina (induced) abortion, miscarriage

legalen, ilegalen spláv legal, illegal abortion
povzročiti, narediti spláv to induce (ali to procure) a miscarriage (ali an abortion)

splitting [splítiŋ]

1. pridevnik
zelo močan, hud; bliskovit

a splitting farce burka, da bi človek počil od smeha
an ear splitting scream krik, ki gre skozi ušesa
a splitting headache hud, neznosen glavobol

2. samostalnik
(raz)cepitev (of the atom atoma)

spolnit|ev ženski spol (-ve …) pravo die Leistung, die Erfüllung
delna spolnitev Teilleistung
nadomestna spolnitev Hingabe an Zahlungs statt, Leistung an Erfüllungs statt, Ersatzerfüllung

spomin² moški spol (-a …) na kaj: die Erinnerung, das Gedächtnis, das Andenken, Gedenken
spomin na umrle das Totengedenken
v spomin na zum Gedenken (an), zum Gedächtnis (an), zur Erinnerung (an), zum Andenken an
v lepem spominu in gutem Angedenken
življenje v spominu das Nachleben

spominj|ati¹ (-m) spomniti koga: erinnern (na an)

spominj|ati² (-m)
spominj na (biti podoben) (jemandem/einer Sache) ähneln; anklingen (to me spominja na X X klingt an), gemahnen an

spominj|ati se¹ (-m se) spomniti se sich erinnern (česa an), (etwas) in Erinnerung haben; gegenwärtig haben (tega se ne spominjam mir ist das nicht gegenwärtig)
živo se spominjti česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spòr quarrel (z with, med between); dispute; disagreement; conflict; difference, dissention; contest (o, gledé over, about); ligitation

jabolko spòra bone of contention
izgladiti spòr to make (ali to patch) up a quarrel
ne imeti povoda za spòr to have no quarrel with
poravnati spòr to settle a quarrel
zanetiti spòr to pick (ali to seek) a quarrel (z with)
med njima je star spòr there is an old quarrel between them
urediti, izgladiti spòr to settle a dispute

sporazúm agreement; settlement; arrangement; understanding

samoupravni sporazúm self-managing agreement
doseči sporazúm to reach agreement (o on), to come to an agreement, to enter into (ali to make) an arrangement (s kom with someone)
noben sporazúm ni bil dosežen no agreement has been reached
med njimi je prišlo do sporazúma they came to an understanding (ali arrangement)
skleniti sporazúm to make an agreement
po splošnem (medsebojnem) sporazúmu by general (by mutual) agreement

sport¹ [spɔ:t] samostalnik
šport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje
figurativno igrač(k)a, žrtev
figurativno predmet norčevanja, roganja
pogovorno športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina
pogovorno uživač, lahkoživec, gizdalin
zastarelo ljubimkanje; igračkanje
biologija žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spaček

in sport v šali, za šalo
an innocent sport nedolžna igra
the sport of waves (of Fortune) igrač(k)a valov (usode)
athletic sport lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanje
field sports šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)
what sport! kako zabavno! zelo zabavno!
it is but a sport for him to je le igrača (lahka stvar) zanj
to have good sport (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkam
have good sport! dober lov! veliko sreče pri lovu!
to make sport of s.o. rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti koga
to make sport for s.o. zabavati, spravljati v smeh koga
to say (to do) s.th. in sport reči (napraviti) kaj za šalo

spoštljiv (-a, -o) achtungsvoll, respektvoll, ehrerbietig
ne biti dovolj spoštljiv es an Respekt fehlen lassen

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

spotika|ti (-m) spotakniti koga: (jemandem) ein Bein stellen
spotikati se stolpern, straucheln
spotikati se ob lastne noge über seine eigenen Füße stolpern
figurativno spotikati se ob kaj Anstoß nehmen an

spozabi|ti se (-m se) die Beherrschung über sich selbst verlieren, sich vergessen (kako si se mogel tako spozabiti, da …? wie konntest du dich so weit vergessen, … zu …?); sich hinreißen lassen zu
spozabiti se nad sich vergehen an/gegen
spozabil se je in udaril ihm ist die Hand ausgerutscht

spozna|ti² (-m) spoznavati (prepoznati) erkennen; napačno: verkennen
spoznati po govoru an der Sprache erkennen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
spoznati po tonu (jemandem etwas) anhören

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

spray² [spréi]

1. samostalnik
morska pena v vetru, vodni pršec, vodni prah (slapa, morja v vetru); pršenje, tekočina za pršenje
tehnično razpršilec, škropilo, brizgalna
figurativno dež

a spray of bullets dež, toča krogel
spray gun brizgalka (za barvo, celulozo itd.)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
škropiti, štrcati, (raz)pršiti

to spray the lawn škropiti trato
to spray plants with an insecticide (po)škropiti rastline z insekticidom

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision