Franja

Farbe, die, (-, -n) barva, barvilo; figurativ Farbe bekennen pokazati barvo, priti z barvo na dan; die Farben wechseln spremeniti barvo/prepričanje/stranko; die Farben beißen sich barve se tepejo; die Farbe verlieren zbledeti, obledeti; Mensch: prebledeti

favorable [favɔrabl] adjectif naklonjen; ugoden

dans le cas le plus favorable v najugodnejšem primeru
être dans une position favorable biti v ugodnem položaju
se montrer sous un jour favorable pokazati se v ugodni luči

feo grd; sramoten

sexo feo grdi (= moški) spol
dejar feo a uno, hacer un feo a komu jezo povzročiti, koga zasenčiti
quedar feo pokazati se v neugodni luči
el asunto se pone feo stvar postaja neprijetna
tocarle a uno bailar con la más fea najslabše se odrezati, najslabše se izkazati

fermeté [fɛrməte] féminin trdnost, čvrstost, solidnost, odločnost, moč, stanovitnost; figuré hrbtenica

montrer de la fermeté pokazati se odločnega

fíga (-e) f

1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi

2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro

fíga higo m

posušena figa higo paso; higo seco
ni fige vredno no vale un higo
biti figa mož faltar a la palabra
to mi je figo mar (fam) (a mí) me importa un higo; no se me da un higo
držati fige za koga (fig) cruzar los dedos para alg
pokazati figo komu dar la higa a alg

fight¹ [fait] samostalnik
boj, borba, bitka, spopad, dvoboj, mečevanje; prepir, pretep; tekma; bojevitost

pogovorno a dog fight borba v zraku
to give (ali make) a fight boriti se
to put up a good fight hrabro se boriti
running fight borba pred umikom
single fight dvoboj
to show fight pokazati pripravljenost za boj, pokazati zobe
sham fight manever, navidezna bitka
to make a fight of it pogumno se boriti
a tea fight velika čajanka
hand-to-hand fight pretep, boj na nož
there is no fight left in him je že od boja utrujen
there is fight in him yet še ni premagan
stand-up fight borba po vseh pravilih

figue [fig] féminin smokva, figa

ni figue ni raisin ne krop ne voda
mi-figue, mi-raisin pol dober, pol slab; ne vroč, ne mrzel
accueil masculin mi-figue mi-raisin mlačen sprejem
faire la figue à quelqu'un (vieilli) figo komu pokazati, zasramovati koga, norčevati se iz koga

finden (fand, hat gefunden)

1. (entdecken usw.) najti

2. zdeti se: (ich finde, [daß...] dass... zdi se mi, da...); gut/schlecht finden: ich finde das gut zdi se mi dobro; videti: was findest du an X? kaj (neki) vidiš na X-u

3. sich finden (sein) nahajati se, biti, obstajati, pokazati se; eine ähnliche Stelle findet sich bei... podobno mesto najdemo pri...; sich finden Menschen: dobiti se; sich finden in das Schicksal usw.: vdati se v (usodo itd.)

4. als Funktionsverb: Absatz finden prodajati se; Beachtung finden biti zapažen; den Tod finden izgubiti življenje; Trost finden in potolažiti se z, najti uteho v; Verwendung finden biti v rabi; ( V načelu nosi pomen samostalnik ); ein gefundenes Fressen sein biti kot nalašč

Flagge, die, (-, -n) zastava; beim Golf: zastavica; die Flagge hissen/setzen dvigniti zastavo; die Flagge streichen spustiti zastavo, figurativ vdati se; Flagge zeigen pokazati barvo; figurativ unter falscher/fremder Flagge segeln pluti pod napačno/tujo zastavo

fortezza f

1. trdnjava:
espugnare, prendere una fortezza zavzeti trdnjavo
fortezza volante aero leteča trdnjava

2. trdnost, odpornost:
la fortezza di un tessuto odpornost tkanine
dimostrare fortezza nelle avversità pokazati se trdnega v nesrečah

3. podloga

fotogràfija ž fotografija: pokazati svoju -u pokazati se v pravi luči

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

fuera zunaj; ven; drugod; na potovanju; pomorstvo na morju

de fuera od zunaj, zunaj; iz inozemstva
echar fuera ven vreči, vrata komu pokazati
¡fuera (de aquí)! proč!
¡fuera el sombrero! klobuk dol!
fuera de razen, izvzemši
fuera del caso neumesten, nepriličen
fuera de es(t)o vrh tega
fuera de Europa izvenevropski
fuera de lugar nedovoljen, nedopusten
fuera de propósito zgrešen, nesmiseln
fuera de razón, fuera de juicio nesmiseln
fuera de tiempo o nepravem času, času neprimeren
fuera de toda esperanza proti vsemu pričakovanju
estar fuera de juicio biti ob pamet
está fuera de la esfera de mi acción to je zunaj mojega delovnega področja
ir fuera de camino motiti se
quedar fuera de combate biti nesposoben za boj
fuera de que ne glede na to, da; razen da

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

générosité [-zite] féminin plemenitost, velikodušnost, darežljivost, radodarnost; pluriel plemenita darila

générosité déplacée neumestna darežljivost
être en veine de générosité (familier) biti darežljivo razpoložen, razdajati
faire preuve de générosité pokazati se plemenitega
faire des générosités biti darežljiv, dajati darila
générosité démesurée razsipnost

gilt³ [gilt] samostalnik
pozlatilo

sl denar, zlato; figurativno lepota, sijaj
to take the gilt off the gingerbread pokazati (se) v pravi (tj. slabi) luči

griffe [grif] féminin krempelj (tudi figuré); kljuka, kavelj; prijemač, privijalo; podpis, signatura, štampiljka s podpisom

être sous la griffe, dans les griffes de quelqu'un (figuré) biti v rokah, v oblasti kake osebe
lancer, donner un coup de griffe (figuré) izreči zlobno besedo
arracher quelqu'un des griffes de quelqu'un koga iztrgati iz krempljev, iz oblasti kake osebe
montrer, rentrer ses griffes (figuré) pokazati svoje kremplje (= groziti), skriti svoje kremplje (pokazati se spravljivega)