Franja

taux [to] masculin tečaj, kurz, (obrestna) mera, kvota; (določena) cena, tarifa, pristojbina; stopnja; odstotek; številka; razmerje

taux légal po zakonu določena obrestna mera
taux de 4 pour cent (4%) štiriodstotne obresti
taux du blé cena žita
taux d'amortissement amortizacijska kvota
taux des actions tečaj delnic
taux de, du change menjalni tečaj
taux de la cote du jour (borza) dnevni tečaj
taux d'imposition davčna mera
taux d'escompte diskontna mera
taux de mortalité odstotek umrljivosti
taux de sucre dans le sang kvota sladkorja v krvi
mettre à même taux enako ceniti
prêter au taux de 5 pour 100 (5%) posoditi na petodstotne obresti, à un taux usuraire na oderuške obresti

têči to run; to flow, to stream; (čas) to go by (ali on), to pass by, to roll by; (stroj) to go, to work, to play; (promet) to circulate; (posoda) to leak, to run out

beseda mu teče gladko he speaks fluently (ali volubly, glibly)
stvar teče gladko things are running smoothly (ali like clockwork), things are going swimmingly (ali without a hitch), it's all plain sailing, VB žargon it's a doddle
kri teče blood is (being) shed (ali spilt)
kri je tekla there has been bloodshed
kri mu teče iz nosa he has a nose bleed, his nose is bleeding
têči v prazno (motor) to idle
zadeva še teče the affair is still continuing (ali is not over yet)
pusti stvari, da tečejo, kot hočejo! let things take their course!
voda teče iz pipe the tap is running
kri, ki mi teče po žilah the blood coursing through my veins
obresti tečejo od 1. maja the interest runs (ali accrues) from May 1st
teči, kot da bi šlo za življenje to run for dear life

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet

tournée [turne] féminin turneja; poslovno, službeno potovanje; krožno potovanje; familier izlet, sprehod; populaire batine; populaire runda (de vin vinska)

tournée théâtrale gledališka turneja
c'est ma tournée (populaire) jaz plačam to rundo (vina ipd.)
voyageur masculin de commerce en tournée trgovski potnik na poslovnem potovanju
recevoir une tournée (populaire) dobiti batine
faire la tournée des boîtes de nuit obresti vse nočne lokale (bare)

trattenere^*

A) v. tr. (pres. trattēngo)

1. zadržati

2. zabavati:
trattenere gli ospiti zabavati goste

3. zadržati; zaustaviti, zaustavljati

4. pridržati; ne oddajati

5. odbiti:
trattenere il 10 per cento di interesse odbiti 10 odstotkov obresti

6. preprečiti, preprečevati

B) ➞ trattenersi v. rifl. (pres. mi trattēngo) zadržati se; ustaviti se (tudi pren.):
non poter trattenersi dal ridere ne moči zadržati smeha
trattenersi su un argomento zadržati se pri temi

ugod|en [ó] (-na, -no) vorteilhaft; günstig (kar se tiče obresti zinsgünstig, cenovno preisgünstig, prometno verkehrsgünstig, stroškovno kostengünstig, tokovno strömungsgunstig), begünstigt; -freundlich (za kožo hautfreundlich, za družine/družino familienfreundlich, za matere mutterfreundlich, za okolje umweltfreundlich, za ženske frauenfreundlich)
posebno ugodna carina der Vorzugszoll
posebno ugodna cena der Sonderpreis, Vorzugspreis
ugodna ponudba das Sonderangebot
zdravljenje v ugodnem podnebju die Klimatotherapie
v ugodni luči im günstigen Licht
približati se: na ugodno razdaljo (za strel) bis auf [Schußnähe] Schussnähe
z ugodno lego stanovanje: in guter Wohnlage
biti ugoden günstig sein (für), von Vorteil sein (für), vorteilhaft sein (für), (jemanden) begünstigen, (priti prav) (jemandem) zusagen
ugodno potekati bolezen, razvoj: einen guten Verlauf nehmen

usure [üzür] féminin oderuštvo, odiranje; obraba

prêter à usure posoditi na oderuške obresti
guerre féminin d'usure izčrpavajoča vojna
rendre avec usure (figuré) vrniti z obrestmi
résistant à l'usure odporen, trpežen

usurious [ju:žúəriəs] pridevnik (usuriously prislov)
oderuški; ki živi od oderuštva

usurious interest oderuške obresti

većìna ž večina: u -i slučajeva; zaključak -e odbornika; apsolutna, relativna većina; dati novac u -u dial. posoditi denar na obresti

verser [vɛrse] verbe transitif, verbe intransitif prevrniti (se), prekucniti (se); izliti, naliti; prelivati (kri, solze); preorati; vplačati; poleči (žito); nagibati se (dans k)

verser des intérêts pour une somme empruntée vplačati obresti za izposojeno vsoto
verser à boire à quelqu'un komu natočiti, naliti pijačo
verser des larmes solze pretakati
verser son sang preliti svojo kri
verser le sang de quelqu'un pobiti koga
verser l'or à pleines mains razmetavati denar
verser dans le fossé zapeljati, prekucniti v jarek
la voiture a versé avto se je prevrnil
nous avons versé en voiture prevrnili smo se z avtom
le blé a versé žito je poleglo
verser de la farine dans un sac sipati moko v vrečo
verser dans le ridicule osmešiti se
il verse dans le pessimisme vdaja se (nagiblje se k) pesimizmu
je verse tout à fait dans vos idées sem čisto vaših misli

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vlog|a² ženski spol (-e …) denarna: die Einlage
hranilna vloga die Spareinlage, Sparbucheinlage, das Sparguthaben, poštna: Postsparanlage, Postsparguthaben
vpogledna vloga/ vloga na vpogled das Sichtguthaben, die Sichteinlage, Geldeinlage auf Sicht
vezana vloga die Termineinlage, das Termingeld
obresti od hranilnih vlog Sparzinsen množina
obseg hranilnih vlog das Sparaufkommen

vmes|en (-na, -no) intermediär; dazwischenliegend; časovno: zwischenzeitlich; Zwischen- (čas die Zwischenzeit, člen das Zwischenglied, gostitelj biologija der Zwischenwirt, obrok die Zwischenmahlzeit, podplat die Zwischensohle, predlog der Zwischenantrag, prostor der Zwischenraum, rezultat das Zwischenergebnis, stadij das Zwischenstadium, strop der Zwischenboden, die Zwischendecke, barva die Zwischenfarbe, bilanca die Zwischenbilanz, kontrola die Zwischenprüfung, krvavitev medicina die Zwischenblutung, oblika die Zwischenform, sezona die Zwischensaison, sodba das Zwischenurteil, stena die Zwischenwand, stopnja die Zwischenstufe, številka die Zwischengröße, vrednost der Zwischenwert, obresti Zwischenzinsen množina, možgani množina das Zwischenhirn, poročilo der Zwischenbericht, stanje der Zwischenzustand, tkivo das Zwischengewebe)
nekaj vmesnega ein Zwischending

Wucher, der, (-s, ohne Plural) Recht oderuštvo; Wucher treiben odirati, zahtevati oderuške obresti

zamúden (-dna -o) adj.

1. che esige molto tempo:
zamudno delo un lavoro che vuole molto tempo

2. (počasen) lento

3. jur. moroso, di mora:
zamudne obresti interessi di mora

zaračúnati (-am) | zaračunávati (-am)

A) perf., imperf. metter in conto, conteggiare, calcolare:
zaračunati zamudne obresti calcolare gli interessi di mora

B) zaračúnati se (-am se) | zaračunávati se (-am se) perf., imperf. refl. (uračunati se) sbagliare conto, sbagliare nel calcolo

Zins, der, (-es, -e/n/) dajatev; historische Bedeutung, Geschichte pravda, činž; (Miete) najemnina; Zinsen, pl , obresti; mit Zinsen heimzahlen figurativ vrniti z obrestmi

znižanj|e² srednji spol (-a …) višine vode, plačil ipd.: die Absenkung, Senkung (mezde Lohnsenkung, obresti Zinswenkung); prometa, števila: die Verringerung, Verminderung; plač, izplačil, žepnine: die Kürzung, cen, davkov: der [Nachlaß] Nachlass, die Ermäßigung; glasba die Erniedrigung (za pol tona Halbtonerniedrigung); ➞ → znižati

zvišanj|e srednji spol (-a …) zvoka, glasu, cene, davkov: die Erhöhung (cene Preiserhöhung, mezde, osebnega dohodka Lohnerhöhung, najemnine Mieterhöhung, obresti Zinserhöhung, taks/pristojbin Gebührenerhöhung, tarife Tariferhöhung, voznine Fahrpreiserhöhung, za pol tona glasba Halbtonerhöhung), cene, davka: die Heraufsetzung, die Anhebung; plače, mezd, osebnih dohodkov: die Erhöhung, die Aufbesserung (plače Gehaltserhöhung, Gehaltsaufbesserung); (stopnjevanje) die Steigerung (stroškov Kostensteigerung)
zvišanje nominalne vrednosti die Aufwertung
zvišanje tarifne postavke/davčne osnove die Höhereinstufung
zvišanje vrelišča fizika die Siedepunktserhöhung