Franja

Ustica -ae, f Ústika

1. reber na Sabinskem blizu Horacijevega podeželskega posestva: H.

2. otoček ob zahodni obali Sicilije: Plin.

Variscī ali Varistī (slabša inačica Naristī) -ōrum, m Varíski, Varísti (Narísti), germansko pleme, ki je živelo ob obali Baltika: T., Plin.

Vēctis² -is, f Véktis, otok ob južni obali Britanije (zdaj Isle of Wight): Plin., Suet. — Soobl. Vēcta -ae, f Vékta: Eutr.

Veliki koralni greben stalna zveza
(greben ob avstralski obali) ▸ Nagy-korallzátony

Venetī -ōrum, m (Ἐνετοί, pozneje Ἑνετοί; od tod pri Polibiju Οὐένετοι) Véneti

1. ljudstvo, ki je živelo ob severozahodni obali Jadranskega morja na ozemlju današnje Benečije, izhajalo pa naj bi iz paflagonskega plemena Enetov ali Henetov (gl. Antēnor): N. fr., L., Mel., Plin., Sil., T., Iust.; sg. kolekt. Venetus -ī, m Vénet: Lucan. Od tod
a) adj. Venetus 3 vénetski: Eridanus Pr., gentes Sil., terrae Mart., Vergilius Macr., Mantua Sid.
b) subst. Venetia -ae, f (Ἐνετική) Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: L., Plin., Vell. idr.

2. keltsko pleme v Lugdunski Galiji na južni obali Bretanje; njihovo glavno mesto je bilo Venetae Venete (zdaj Vannes): C., Fl. Od tod
a) subst. Venetia -ae, f Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: C.
b) adj. Veneticus 3 vénetski: bellum C. Rimljanov z Veneti, insulae Plin.

3. pleme v Aziji: Mel.

4. inačica za Venedī (gl. Venedī).

Vēstīnī -ōrum, m Vestín(c)i, sabelsko pleme, ki je živelo ob vzhodni obali srednje Italije: L., Corn., Plin. Od tod adj. Vēstīnus 3 vestínski: legio, populus L., caseus Plin., senex Iuv., grex Mart., aquae Lucan., iuventus Sil.

Vīviscī -ōrum, m Vivíski, s celim imenom Biturīgēs Vīviscī Biturígi Vivíski, keltsko pleme na obali Akvitanije blizu današnjega Bordeauxa (prim. Biturīgēs): Plin. Od tod adj. Vīviscus 3 vivíški, vivískovski: origo Aus.

voltare

A) v. tr. (pres. vōlto)

1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

2. knjižno prevesti, prevajati

3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu

vrečar samostalnik
1. (žival) ▸ erszényesKenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar

2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih. ▸ kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak.

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

zardečíti (-ím)

A) perf. tr. arrossare

B) zardečíti se (-ím se) perf. refl.

1. arrossire

2. rosseggiare:
na obali so se zardečile strehe sulla costa rosseggiavano i tetti delle case

Zephyrium -iī, n (Ζεφύριον) Zefírij, ime več krajev, poseb.

1. gradišče ob obali Kilikije jugozahodno od Tarza: L., Plin.

2. vas ob vzhodni obali Brutija (severno od današnjega Capo Spartivento): Mel., Plin.

Ἀμαθοῦς, οῦντος, ἡ mesto na južni obali Cipra; preb. Ἀμαθούσιος, ὁ.

Ἀντρών, ῶνος, ὁ, ἡ mesto na tesalski obali.

Ἀργινοῦ(σ)σαι, ῶν, αἱ trije majhni otoki na ajolski obali; bitka l. 406.

Δήλιον, τό mesto ob obali Bojotije (tam se je bila l. 424. pr. Kr. bitka med Atenci in Bojočani).

ἐκ-δέω (gl. δέω¹ ) [impf. ep. ἔκδεον] 1. ep. act. privezujem, τινός za kaj, zavezujem, σανίδας zapiram. 2. med. ion. poet. privezujem, ogrinjam si kaj τινί; privežem πλεκτὰς ἀρχὰς ἀκταῖσι (na obali).

ἐπ-άκτιος 3 in 2 (ἀκτή) poet. na obali, blizu morja (ležeč).

Εὐ-εσπερίδες, αἱ mesto na kirenski obali v Afriki; preb. Εὐσπερῖται, οἱ.

εὔ-ξε(ι)νος 2 gostoljuben; πόντος Črno morje, prej imenovano ἄξενος(negostoljubno), ko pa so Milečani ustanovili na njegovi obali mnogo naselbin, je dobilo ime εὔξεινος.