Franja

stôpnja degré moški spol ; (korak, stopinja) pas moški spol , pied moški spol ; (raven) niveau moški spol , échelon moški spol , rang moški spol ; (rakete) étage moški spol ; (instanca) instance ženski spol ; (faza) phase ženski spol

od stopnje do stopnje de degré en degré, par degrés, d'échelon en échelon, par échelons, graduellement, progressivement
davčna stopnja taux moški spol (ali échelon) d'imposition
stopnja izobrazbe degré d'instruction (ali de culture)
jakostna stopnja intensité ženski spol
stopnja nasičenosti degré de saturation
nižja stopnja degré inférieur, premier cycle
osnovna stopnja premier degré, éléments moški spol množine
razvojna stopnja degré de développement
srednja stopnja (šola) second degré, classes moyennes
trdotna stopnja (degré de) dureté ženski spol; (jekla) trempe ženski spol
upornostna stopnja degré de résistance
stopnja vlažnosti degré d'humidité
enačba prve (druge) stopnje équation ženski spol du premier (second) degré

stôpnja (-e) f

1. grado:
stopnja invalidnosti grado di invalidità
stopnja sorodstva grado di parentela
stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole

2. grado, fase; studio:
razvojna stopnja fase di sviluppo
začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione

3. mat. grado:
enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado

4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)

5. muz. grado (di una scala musicale)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
stopnja alkohola grado alcolico
tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
ekon. kovna stopnja titolo della moneta
geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
lingv. prevojna stopnja grado apofonico
med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità

stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg

sun|ek moški spol (-ka …) potresni, z roko, mečem, električnega toka: der Stoß; pod rebra, z roko, s komolcem ipd.: der Knuff, Puff, Stups, Schubs; (stresljaj) die Erschütterung, samo potresni: das Beben, človeka, vozila: der Ruck; -stoß (milostni Gnadenstoß, naprej Vorstoß, nazaj Rückstoß, pod rebra Rippenstoß, potresni Erdstoß, smrtni Todesstoß, s sulico Lanzenstoß, toka Stromstoß, visoki Hochstoß, z bodalom Dolchstoß, z mečem Degenstoß, z vrtljajem Effetstoß, začetni Anstoß)
sunek sile fizika der Kraftstoß
potresni sunek das Beben, der Stoß
popotresni sunek das Nachbeben
v sunkih stoßweise, ruckweise
blaženje sunov die Stoßdämpfung
jakost potresnih sunov die Bebenstärke

svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower

lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle

svetlob|a¹ [ô] ženski spol (-e …) das Licht (atmosferska Erdlicht, Nachthimmelslicht, dnevna Tageslicht, dvojna Zwielicht, modra Blaulicht, nasprotna Gegenlicht, neonska Neonlicht, nezaželena Fehllicht, od Zemlje odbita Erdlicht, prepuščena Durchlicht, rdeča Rotlicht, sončna Sonnenlicht, nebesa Himmelslicht, škrlatna Purpurlicht, temenska Oberlicht, ultravijolična UV-Licht, zodiakalna Zodiakallicht)
… svetlobe Licht-
(absorpcija die Lichtabsorption, jakost die Lichtstärke, količina die Lichtmenge, lomljenje die Lichtbrechung, metafizika die Lichtmetaphysik, odklanjanje die Lichtablenkung, pomanjkanje der Lichtmangel, pot der Lichtweg, pritisk der Lichtdruck, razpršenost die Lichtstreuung, snop das Lichtbündel, vir die Lichtquelle, val die Lichtwelle, širjenje die Lichtausbreitung, teorija o naravi die Lichttheorie, vpad der Lichteinfall, zaznavanje die Lichtempfindung)
na svetlobi im Licht
ki razpade na svetlobi lichtabbaubar
obstojen na svetlobi lichtbeständig, barva: lichtecht
v nasprotni svetlobi im Gegenlicht
v pravi svetlobi im rechten Licht
v svetlobi svetilke im Lichtkreis der Lampe
čutilo za svetlobo živalstvo, zoologija der Lichtsinnesorgan
čut za svetlobo der Lichtsinn
ki beži pred svetlobo/ki se izogiba svetlobe lichtscheu
ki ljubi svetlobo lichtliebend
ki potrebuje veliko svetlobe lichthungrig
ki reagira na svetlobo rastlinstvo, botanika fototrop
meja med svetlobo in temo die Dämmerungsgrenze
neprepusten za svetlobo lichtdicht, lichtundurchlässig
občutljivost za svetlobo die Lichtempfindlichkeit
preplavljenost s svetlobo die Lichtflut
prepuščajoč svetlobo lichtdurchlässig

svetlobn|i [ô] (-a, -o) Licht- (čas die Lichtzeit, dražljaj der Lichtreiz, efekt/učinek der Lichteffekt, filter der Lichtfilter, jašek der Lichtschacht, optimum das Lichtoptimum, pojav die Lichterscheinung, pramen der Lichtstreifen, profil das Lichtraumprofil, refleks der Lichtreflex, signal das Lichtsignal, stožec der Lichtkegel, val die Lichtwelle, znak das Lichtzeichen, žarek der Lichtstrahl, jakost die Lichtstärke, menjava der Lichtwechsel, obstojnost die Lichtbeständigkeit, signalizacija das Lichtsignal, tehnika die Lichttechnik, vrednost der Lichtwert, zaščita der Lichtschutz, značka die Lichtmarke, senčilo die Lichtblende)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
svetlobne razmere množina Lichtverhältnisse množina
svetlobno licht-
(občutljiv lichtempfindlich, obstojen lichtbeständig, lichtecht, tehničen lichttechnisch)

šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6^o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso

tok³ [ó] moški spol (-a …) elektrika der Strom (akcijski Aktionsstrom, blodeči/stresani Irrstrom, delovni Arbeitsstrom, direktni [Flußstrom] Flussstrom, dvofazni Zweiphasenstrom, enofazni Einphasenstrom, enosmerni Gleichstrom, jaki Starkstrom, gospodinjski Haushaltsstrom, izhodni Ausgangsstrom, izmenični Wechselstrom, iz omrežja Leitungsstrom, izravnalni Ausgleichsstrom, kratkostični [Kurzschlußstrom] Kurzschlussstrom, mejni Grenzstrom, mirovni Ruhestrom, nazivni Nennstrom, nedosežen Unterstrom, nočni Nachtstrom, obstojni/držalni Haltestrom, ogrevni Heizstrom, okvarni Fehlerstrom, omrežni Netzstrom, plazilni Kriechstrom, poljski Verschiebungsstrom, porabnikov Verbraucherstrom, povratni/reverzni Rückstrom, prečni/v zaporni smeri Leckstrom, prekomerni/prevelik Überstrom, šibki Schwachstrom, Teslov Teslastrom, trifazni Dreiphasenstrom, Drehstrom, Kraftstrom, univerzalni Allstrom, večfazni Mehrphasenstrom, vhodni Eingangsstrom, vzbujalni Erregerstrom, zagonski [Anlaßstrom] Anlassstrom, zakasneli Nachstrom, zemljin Erdstrom)
tok v plinu fizika (plinsko razelektrenje) die Gasentladung
po katerem teče tok stromdurchflossen
brez toka stromlos
… toka Strom-
(cena der Strompreis, dovajanje die Stromzuführung, izpad der Stromausfall, jakost die Stromstärke, kraja die Stromentwendung, oddajanje die Stromabgabe, odjemalec der Stromabnehmer, odjem die Stromentnahme, Stromabnahme, poraba der Stromverbrauch, porabnik der Stromverbraucher, prihranek die Stromeinsparung, odjemnik der Stromabnehmer, udarec/sunek der Stromstoß)
oskrbovanje s tokom die Stromversorgung

tók¹ current; (vodni) stream, current; drift; (dogodkov) swim

električni tók electric current
istosmerni tók direct (ali continuous) current
izmenični tók alternating current
poraba (električnega) tóka consumption of electricity
Zalivski tók Gulf Stream
sredi, v sredini tóka in midstream
močan tók (elektrika) power current
slab, šibak tók (elektrika) low-tension current
inducirani tók induced current
močan vodni tók powerful current
jakost tóka current intensity, strength
proizvodnja tóka generation of current
potreba po tóku demand for electricity
plavati s tókom figurativno (proti tóku) to swim with (against) the stream (ali tide)
prepustiti se tóku (razmer) to resign oneself (ali to be resigned) to the course of events, to let things drift
tók jih žene they are carried along by the current, they drift

tók (-a) m

1. corrente (tudi elektr. ); corso:
tok nese čoln la corrente porta la barca
plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)

2.
električni tok corrente elettrica, corrente
preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

3. pren. flusso, marea

4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche

5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
tok misli il flusso dei pensieri
tok dogodkov il corso degli avvenimenti
v toku šolanja nel corso degli studi

6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
politični tokovi correnti politiche
uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
elektr. anodni tok corrente anodica
elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
elektr. inducirani tok corrente di induzione
elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
fiz. energijski tok flusso energetico
fiz. svetlobni tok flusso luminoso
fiz. toplotni tok flusso termico
geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
morski tok corrente marina
zalivski tok corrente del Golfo
lit. tok zavesti flusso di coscienza
med. beli tok flusso bianco, leucorrea
menstruacijski tok flusso menstruale
meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vrvn|i (-a, -o) Seil- (čevelj der Seilschuh, kolut die Seilrolle, most die Seilbrücke, ograja das Seilgeländer, zanka die Seilschlinge)
vrvna lestev die Strickleiter, Jakobsleiter
vrvna zavora die Fangbremse

X, x [eks] množina X's, x's, Xs, xs [éksiz]

1. samostalnik
(črka) X, x

a capital (large) X veliki X
a little (small) x mali x; matematika (prva) neznanka, figurativno nedoločeno število, neznana veličina, neznan faktor; x-os, abscisa; X (rimska številka) 10; cerkev krajšava za Christ Kristus; predmet v obliki črke X; ameriško, pogovorno desetdolarski bankovec

2. pridevnik
štiriindvajseti

x, x- iksaste oblike
X hook kavelj v obliki črke X
double X (XX), triple X (XXX) dvojne, trojne jakosti (ale, stout pivo)

yak¹ [jæk] samostalnik
zoologija jak

yak lace čipke iz jakove dlake

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

ἀγα- predpona [Et. ἀγα, iz m̥ga, sorodno μέγα] zelo, jako, pre-.

ἀλκή, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.