Franja

spóved rel confesión f (grehov de los pecados)

ušesna spoved confesión auricular
iti k spovedi ir a confesarse (pri con)

spring² [spriŋ]

1. samostalnik
skok, odskok; zalet
tehnično vzmet, pero; elastičnost, prožnost
figurativno duševna prožnost, energija
figurativno impulz, podnet, spodbuda, nagib, motiv, povod; vir, izvir, studenec
množina čas plime
figurativno izvor, poreklo; začetek; razpoka, reža (v lesu); zvitost, zvijanje (deske, grede)
zastarelo jutranji svit, svitanje

air spring pnevmatična vzmet (zavora, blažilnik tresenja ali udarcev)
cee spring vzmet v obliki črke C
day-spring poetično svitanje, svit
hair spring fina vzmet nemirke (v uri)
hot springs topli izviri, toplice
main spring glavna vzmet (v uri)
mineral springs slatinski, mineralni izviri (vrelci)
motor-car springs vzmeti pri avtomobilu
spring bed, spring mattress vzmetna postelja, vzmetna žimnica
to go to the spring for water iti po vodo k studencu
the spring has gone out of his step figurativno njegova hoja je izgubila svojo elastičnost
to rise with a spring naglo vstati, skočiti
to stand up with a spring planiti kvišku, skočiti na noge
to take a spring vzeti zalet, skočiti

2. pridevnik
elastičen, prožen; vzmetni; (od)skočen; zagonski

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

suc-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sub in cēdere)

I.

1. (pr)iti, stopiti (stopati) pod (v) kaj, vstopiti (vstopati), vniti; z dat.: tecto V. ali tectis O. stopiti pod streho = v hišo, penatibus (v stanovanje) V., stabulis, antro, terris V., ille (sc. anguis) … imo succesit tumulo V. se je umaknil pod … , corpora … tumulo sineret succedere terrae V. da se pokopljejo, laetus fluvio succedit opaco V. plove v … reko, rex iussae succedit aquae O.; s praep.: sub umbras V.; pren.: ad superos … succedet famā V. po svoji slavi se bo vzpel do bogov = čaščen bo kakor kak polbog; z adv.: tectum, quo imbris vitandi causā succederet Ci.; abs.: (sc. Galli) testudine facta subeunt L.; occ. v bližino kakega višjega predmeta, k čemu iti (priti, prihajati), bližati se, približati (približevati) se čemu, dospe(va)ti do česa, koračiti (korakati), primakniti (primikati) se k čemu ali prodreti (prodirati) do česa, v kaj, (poseb. kot voj. t.t.), pritisniti (pritiskati) k čemu; z dat.: portis C., moenibus, muris, munimentis L., munitionibus Auct. b. Alx., sedibus, urbi, hostili dextrae V., pugnae V. iti, (v)stopiti v boj, succedat pugnae Troianosque arceat urbe V. naj se poda v boj; s praep.: succedere sub montem, sub primam nostram aciem C., supra hostium munitionem Sis. ap. Non., ad castra (stationes) hostium, ad moenia, ad montes L., ad portus claustra, celeriter ad molem Cu., in certamina rursus succedunt V. ponovijo boj; z adv.: propius succedere C., mare longius succedit C. prodira dalje, globlje (v obalo), huc pater Aeneas et bello lecta iuventus succedunt V.; abs.: exprobrans metum succesit L., erigi scalas iussit ac promptissimum quemque succedere T., classis paulatim successit T.; brezos.: ubicumque iniquo successum erat loco L. kjer koli so se primaknili (približali); redko trans.: succedere muros L., Sil., murum T., testudine facta portas succedunt (po novejših izdajah succendunt) C.

2. metaf.
a) iti pod kaj, priti (prihajati), stopiti (stopati) pod kaj, (kako breme) nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti, podvreči se, podrediti (podrejati) se, vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se: oneri V., curru (dat.) V. iti pod jarem, jarem vzeti nase = vleči voz, nec qui succederet operi ad praescripta liniamenta inventus est Plin., omnesque sententiae verbaque omnia … sub acumen stili subeant et succedant necesse est Ci., externae dominationi … sponte succedunt Iust.
b) succedere sub manus in od tod abs. succedere „pod roke (roko) priti (prihajati)“ = iti od (izpod) rok, imeti uspeh, uspevati, posrečiti se, biti uspešen, dobro se iziti: Varr., Sen. ph. idr., lepide hoc succedit sub manus negotium Pl., quando hoc bene successit Ter., parum succedit, quod ago Ter., res nulla succeserat C., inceptum non succedebat L., postquam nihil conceptae temere spei succedebat L. se ni … uresničevalo, voti Phoebus succedere partem mente dedit V. je v duhu (= pri sebi) izpolnil polovico želje, qui timuit, ne non succederet H., si prospere prima successerint Iust.; z dat.: coeptis succedebat L., et successisset fraudi, ni … L., si facinori eorum successerit L., si talibus ducibus succedat L. ko bi se … posrečilo, successurumque Minervae indoluit O.; pass.: nolle successum (sc. esse) non patribus non consulibus L., cum omnia … velles mihi successa Ciceronis filius in Ci. ep.; abs.: hac non successit Ter., si quando minus succedet Ci., si ex sententia successerit Ci. ep.
c) spadati (soditi) pod kaj: comparativo generi, probationi Q. —

II. (večinoma) pesn. od spodaj navzgor (kvišku) iti, iti kvišku, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vzpe(nja)ti se v kaj, proti čemu, do česa ali koga; z dat.: alto succedere caelo V., nubes succedere soli coepere Lucr., succedunt ramis … volucres Val. Fl.; s praep.: quo (sc. hostis) successerit magis in arduum L.; pesn. (o neživih subj.): in montem succedere silvas cogebant Lucr. umakniti se; zelo redko trans.: clivum satis arduum succedere Fr. —

III.

1. neposredno, takoj za kom pomakniti (pomikati) se, iti, slediti slediti: capto monte et succedentibus nostris C., succedunt matres V., quis magno melius succedit Achilli, quam per quem magnus Danais successit Achilles? O.; o krajevni legi, položaju: ad alteram partem succedunt Ubii C. sledijo (bivajo); occ. na mesto koga stopiti (stopati), v boj vstopiti (vstopati), boj nadaljevati namesto koga, zamenjati (zamenjavati, zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga: diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant, alii integris viribus succedebant C., ut … alios alii deinceps exciperent integrique et recentes defatigatis succederent C., integri fessis successerunt L., succedere Lauso V. v boj stopiti namesto Lavza, nadomestiti Lavza, pomagati Lavzu, eques in pugnam succedit L., duas in stationem cohortes succedere iussit C.; pesn. (o neživih subj.): aspicit in teretes lignum succedere suras O. da les nadomešča … meča, da se meča spreminjajo v les, da … meča lesenijo.

2. metaf.
a) (temporalno) priti (prihajati) za kom ali čim, slediti komu, čemu, koga ali kaj naslediti (nasledovati): ille magnus et successit ipse magnis et maximos oratores habuit aequales Ci., horum aetati successit Isocrates Ci., ei succedo orationi Ci. govorim za takim govorom (po takem govoru), aetas succedit aetati Ci., cotidie melius tempus succedere videbant C., maiori gloriae rerum … gestarum succedere se cernebant L., succedenti tantae caritati Hieronis L., misericordia odio successerat N., successit vetus his (sc. Thespidi et Aeschylo) vetus comoedia H., cura patrum cadere et succedere matrum incipit V., belli rabies et amor successit habendi V., tertia post illas successit aënea proles O., Thesea paenituit, Paris ut succederet illi O., in Italia violis succedit rosa Plin., tristibus laeta succedunt Hier.
b) (v kakem razmerju, na kakem mestu, v kaki službi) priti (prihajati) za kom, slediti komu, naslediti (nasledovati) koga, biti naslednik koga v čem, pri čem (poseb. v vladarstvu), za kom nastopiti (nastopati), prevze(ma)ti kaj (kako funkcijo) od koga: Eutr., Aug. idr., succedam ego vicarius tuo muneri Ci., Manlius, cui nunc Catilina succedit Ci., nondum in Cn. Pompei locum … repentinus heres successerat Ci., in eorum (sc. Sequanorum) locum Remi successerant C., ut … Hannibal … in paternas succederet opes L. rex succedens L., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere N., succedere regi Cu., in paterna stipendia Cu., succedere alicui in consulatu Suet., qui (sc. Servius Tullius) regno successit Plin., post eius mortem frater Aeacidas regno successit Iust., huic Mithridates filius succedit Iust., ibique … succedentium sibi in regnum ossa poni iussit Iust., in adfinitatis iura succedit Iust.; v pass. brezos. alicui succeditur naslednika dobiti (kdo): quod tibi succederetur Ci., successum (sc. esse) isti audierunt Ci., ut ei succederetur ante tempus Suet. Od tod subst. pt. pr. succēdentēs -ium, m nasledniki (v službi): Front.
c) (po vrednosti) biti za kom ali čim, priti (prihajati) za kom ali čim, slediti (v čem): huic (sc. purpurae Tarentinae) successit dibapha Tyria Plin., in eius vicem succedere Plin., Agathocles … qui magnitudini prioris Dionysii successit Iust., ut non numero tantum amissorum civium, sed et dignitati succederent Iust.
d) succedit animo (z ACI) na misel (pamet) priti (prihajati) komu: Ambr.

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

šel [šèu] ➞ → iti
šel je k hudiču er ist beim Teufel/im Eimer

šlo [ó]
bo že šlo es wird schon gehen/klappen, es wird sich machen
šlo je k hudiču es ist zum/beim Teufel
to bo šlo das [läßt] lässt sich machen
to ne bo šlo das ist nicht machbar, das ist nicht drin ➞ → iti

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

telefón teléfono m

po telefonu por teléfono
imeti telefon tener teléfono
iti k telefonu (če pozvoni) acudir al teléfono
sporočiti po telefonu transmitir por teléfono
imate telefon? tiene usted teléfono (en su casa)?
kliče Vas telefon le llaman (a usted) al teléfono

tender [-ie-] nape(nja)ti, razpeti, razprostreti; iztegniti, prožiti; (po)beliti (zid); nagibati se, težiti, stremeti

tender a meriti na; iti k
tender el lazo (a) komu zanko (past) nastaviti
tender a uno la mano komu roko prožiti, komu pomagati
tender un puente most narediti
tender las redes mreže vreči
tender la ropa perilo obesiti za sušenje
tender a mejorar bili na poti k izboljšanju
tenderse iztegniti se, leči

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

tendre*² [tɑ̃drə] verbe transitif napeti, nategniti; tapecirati (steno); iztegniti, prožiti, podati (roko); usmeriti (vers proti); nastaviti (past, zanko); razpeti, postaviti (šotor); verbe intransitif stremeti, težiti, nagibati se, imeti nagnjenje, tendenco (à k)

se tendre napeti se, postati napet
tendre un arc napeti lok
tendre une chambre obložiti sobo s tapetami
tendre le cou iztegniti vrat
tendre à sa fin nagibati se h koncu, iti h kraju
tendre la main (figuré) prosjačiti, prositi vbogajme; pomagati (à quelqu'un komu)
tendre la main en signe d'amitié podati roko v znak prijateljstva
tendre l'oreille napeti ušesa, pazljivo poslušati
tendre la perche, le bras, la main à quelqu'un nuditi pomoč, pomagati komu
tendre à la perfection stremeti k popolnosti
être tendu (figuré) biti razdražljiv
la situation tend à s'améliorer položaj kaže tendenco k izboljšanju
leurs rapports se tendirent njihovi (njuni) odnosi so postali napeti
ceci tendrait à prouver que votre hypothèse était juste to bi dokazovalo, da je vaša hipoteza (bila) pravilna

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo