Franja

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

piano¹

A) agg.

1. raven:
terreno piano ravno zemljišče
figura piana mat. lik

2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
in lingua piana v preprostem jeziku

3. relig. tih:
messa piana tiha maša

4. šport
corsa piana tek

5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)

6. lit.
rima piana ženska rima

B) avv.

1. počasi, previdno:
andarci piano biti skrajno previden
posa piano trgov. pazi: lomljivo!

2. potihoma

piano² m

1. ravnina; ravna površina; ravna plošča:
il piano della tavola mizna plošča
piano inclinato nagnjena ravnina (tudi pren.)

2. nadstropje:
piano terra, piano terreno pritličje
primo piano prvo nadstropje
piano rialzato visoko pritličje

3. foto, film plan:
primo piano prvi, bližnji plan
primissimo piano veliki plan
piano americano ameriški tričetrtinski plan
una figura di primo, secondo piano pren. važna, postranska oseba
porre la questione su un altro piano pren. drugače zastaviti problem

4. načrt, plan; namera:
piano di studi študijski načrt
piano regolatore urbanistični načrt
piano quinquennale petletni plan, petletka
avere in piano nameravati, načrtovati

pietoso agg.

1. usmiljen; usmiljenja vreden:
fare una figura pietosa pren. slabo, klavrno se odrezati

2. pog. popustljiv

plānāris -e (plānus) = gr. ἐπίπεδος na ravnem (na tleh, pri tleh) bivajoč (potekajoč, se vršeč, se dogajajoč, se godeč): verum primae apud me formandorum schematum partes duae: una, quae dicitur planaris, quam ἐπίπεδον Graece soleo memorare, alia solida, quam στέρεον dicimus M., circulus est figura planaris, quae unā lineā continetur M.

plesen pridevnik
(o plesu) ▸ tánc, táncosSopomenke: plesalski
Povezane iztočnice: plesna dvorana, plesna figura, plesna glasba, plesna obleka, plesni gib, plesni korak, plesni ritem, plesni čevlji

plesn|i [é] (-a, -o) tänzerisch, Tanz- (čevelj der Tanzschuh, korak der Tanzschritt, orkester das Tanzorchester, par das Tanzpaar, partner der Tanzpartner, tečaj der Tanzkurs, turnir das Tanzturnier, učitelj der Tanzlehrer, figura die Tanzfigur, glasba die Tanzmusik, skupina die Tanzgruppe, točka die Tanzeinlage, umetnost die Tanzkunst, prvenstvo die Tanzmeisterschaft); Ball- (obleka das Ballkleid)

plinthium -iī, n (gr. πλινϑίον) plíntij, votla štirikotna figura, iz katere gledajo urni kazalci, vrsta sončne ure: plinthium sive lacunar, quod etiam in circo Flaminio est positum Vitr., aliaque genera et qui supra scripti sunt et alii plures inventa reliquerunt, uti conarachnen, conicum plinthium, antiboreum Vitr.

pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. (obesiti) impiccare, appendere

2. (povesiti) abbassare; chinare:
pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato

polisindeton samostalnik
pesništvo (retorična figura) ▸ poliszindeton

polus -ī, m (gr. πόλος) geogr., astr.

1. (nebesni, zemeljski) tečaj, pol (čisto lat. vertex): Ci. poet., Plin. idr., polus gelidus, glacialis O. severni pol, severni tečaj, australis O. južni pol, južni tečaj, sub ambobus polis O.

2. meton. severna zvezda, severnica (Severnica), polárnica: Vitr.

3. sinekdoha nad nami dvigajoče se vidno nebo, nébes, nebesni svod, nebosklòn: Acc. fr., Varr., Val. Fl. idr., immensi parva figura poli O., nox atra polum tenebat V., polo deripere lunam H.

pomísliti (-im) | pomíšljati (-am)

A) perf., imperf.

1. pensare; pensare a, su

2. (upoštevati) prendere in considerazione, tener conto:
ne pomisliti na posledice non prendere in considerazione i possibili effetti

3. (v medmetni rabi)
pomislite, kako sem se osmešil po vaši krivdi! pensate che figura mi avete fatto fare!

B) pomíšljati se (-am se) imperf., refl. esitare, dubitare, tentennare; altalenare (tra)

portentum -ī, n (portendere)

1. čudežno znamenje, čudež, (pred)znak, (pred)znamenje, znanilec: V., H., L., Val. Max., Suet. idr., te invoco, portenta ut populo patriae verruncent bene Acc. fr., stellam Veneris … tantum portentum exstitisse, ut mutaret colorem, magnitudinem Varr., alii portenta atque prodigia nuntiabant S., ne quaere, quem casum portenta ferant V., prodigiis atque portentis di futura praedicunt Ci., portenta existimarunt quidam gravia esse, ostenta bona: alii portenta quaedam bona, ostenta quaedam tristia appellari Fest.

2. spak, spaka, spaček, nakaza, izrodek, pokveka, pošast, izvržek, izmeček (o ljudeh, živalih ali rastlinah): Lucr., H., O., Sen. rh., Plin., Iuv., Suet. idr., hominum pecudumque portenta Ci., Hercules nata portenta subegit H., quae virgineo portenta sub inguine latrant O. (o Scilinih (Skilinih) psih); metaf.: Gabinium et Pisonem, duo rei publicae portenta Ci. izvržka, izvrženca, multi … Catilinam atque illa portenta loquebantur Ci., propudium illud et portentum, L. Antonius Ci., foeda dictu sunt quae portentum illud ore suo lancinandum dixerit feceritque Sen. ph., quippe et Theodotus, magister auctorque totius belli, et ne virilia quidem portenta, Pothinus atque Ganymedes diversa per mare et terras fuga morte consumpti Fl.

3. izmišljena stvar, izmišljotina, (čudna) izmišljava, izmišljija, fikcija, fantazija, fantaziranje, (kruta) pripoved (štorija, zgodba), bajka, pravljica: Plin., Lucan., Petr. idr., poetarum et pictorum portenta Ci., portentum atque monstrum certissimum est esse aliquem humana specie et figura qui tantum immanitate bestias vicerit ut … Ci., utrum illa verba an portenta sint Ci., cetera de genere hoc monstra ac portenta loquontur Lucr., milliarios apros … linguas phoenicopterorum, et alia portenta luxuriae Sen. ph., his portentis atque praestigiis a Plinio Secundo scriptis Gell.

praesīgnificātiō -ōnis, f (praesīgnificāre) vnaprejšnje naznanilo, vnaprejšnja najava: praesignificatio et figura maioris rei Lact.

pravljičn|i (-a, -o) Märchen- (lik die Märchengestalt, motiv das Märchenmotiv, svet die Märchenwelt, figura die Märchenfigur, vila die Märchenfee), Fabel- (žival das Fabeltier, cena figurativno der Fabelpreis, bitje das Fabelwesen, das Fabelgeschöpf)
pravljična dežela das Fabelland, Märchenland, das Zauberreich, das Wunderland

predstáviti, predstávljati representar; presentar ; (gledališče) (uprizoriti) representar

predstaviti koga komu presentar alg a alg
predstaviti se komu presentarse a alg
dovolite, da Vam predstavim g. X. permítame presentarle al señor X, tengo el gusto de presentarle al señor X.
on nekaj predstavlja (fig) hace buena figura, es un hombre que vale
predstavljati si kaj fig figurarse, imaginarse a/c
predstavljaj si moje presenečenje! ¡imagínate mi sorpresa!
ne predstavljaj si, da je stvar lahka! ¡no te creas que la cosa es tan fácil!

prostostoječ [ô,é] (-a, -e) [freistehend] frei stehend; freitragend; Frei- (figura die Freifigur)

quadri-angulus 3 (quattuor in angulus) štirikoten, štirioglat, štiriogeln, četverokoten, četverooglat, četveroogeln, kvadraten: granum quadriangulā figurā Plin., herba quadriangulo caule Plin., muliebre membrum quadriangulum Aus.; subst. quadriangulum -ī, n štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: Prisc., M.

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

rást crecimiento m ; (postava) talla f , estatura f ; (vodá) crecida f ; (rastlinska) vegetación f (bujna lujuriante)

majhne rasti de poca (ali escasa) talla
biti čedne rasti tener buena figura