Franja

Zadetki iskanja

  • nōdus -ī, m

    1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacumcorripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

    2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
    a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
    b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
    c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

    3. metaf.
    a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
    b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
    c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
    d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
    e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

    4. pren.
    a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
    b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abanteminterimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.
  • nord [nɔr] masculin sever; severna stran; severni veter; severni

    cap masculin Nord severni rt
    étoile féminin du Nord zvezda severnica
    mer féminin du Nord Severno morje
    latitude féminin nord severna širina
    Pôle masculin Nord severni tečaj
    vent masculin du nord severni veter
    le Grand Nord Daljni sever
    la France du Nord severna Francija
    les côtes nord du Brésil severne obale Brazilije
    au nord de severno od
    être exposé au nord ležati proti severu
    fatre le nord pluti proti severu
    perdre le nord izgubiti smer; familier, figuré glavo izgubiti, zbegati se
  • north1 [nɔ:ɵ] pridevnik
    severen
    sleng pretkan, zvit

    North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
    North Britain Škotska
    north country severni del dežele
    the North Country severna Anglija
    North Pole severni pol
    astronomija North Star zvezda severnica
    the North Sea Severno morje
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • orjakinj|a ženski spol (-e …) die Riesin, das Riesenweib
    astronomija zvezda orjakinja der Riesenstern
  • padajóč

    padajoč rov (rudnik) descente ženski spol
    padajoče zemljišče terrain moški spol déclive
    padajoča zvezda étoile ženski spol filante
  • pâlir [pɑlir] verbe intransitif postati bled, pobledeti, prebledeti; postati slabotnejši (svetloba), obledeti (barva) verbe transitif napraviti bledo

    pâlir de colère, de rage, de craînte prebledeti od jeze, besnosti, strahu
    pâlir sur les livres posvetiti mnogo ur učenju, študiju
    son étoile pâlit njegova zvezda bledi, njegov vpliv, ugled se manjša
    les couleurs ont pâli barve so obledele
    faire pâlir quelqu'un zasenčiti koga
    faire pâlir quelqu'un d'envie navdati koga z zavistjo
  • pèčat m pečat: udariti pečat na pismo, na ispravu; otisak -a u vosku, u smoli; čuvar državnoga pečata; staviti tajnu pod pečat; knjiga zapečaćena sa sedam pečata; viseći pečat; Salomonov pečat heksagram, Davidova zvezda
  • peterokrák

    peterokraka zvezda étoile ženski spol à cinq branches
    narisati peterokrako znamenje dessiner un pentacle
  • Phōsphoros (Phōsphorus) -ī, m (Φωσφόρος „Svetlonosec“) Fósfor(us), Fósforos = zvezda Daníca: Mart.
  • pianističen pridevnik
    (o igranju klavirja) ▸ zongora, zongorista
    pianistični recital ▸ zongorahangverseny
    pianistična spremljava ▸ zongorakíséret
    pianistična kariera ▸ zongorista karrier
    velika pianistična zvezda ▸ nagy zongorista sztár
    pianistično znanje ▸ zongoratudás
  • polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

    cercle masculin polaire polarni krog
    étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
    mer féminin polaire Ledeno morje
    nuit féminin polaire polarna noč
    expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
    froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara
  • polar polaren, tečajen

    estrella polar zvezda severnica
    expedición polar odprava na tečaj
  • polare

    A) agg.

    1. geogr. tečajen, polaren:
    calotta polare polarna kalota
    freddo polare hud mraz
    ghiacci polari polarni led
    stella polare astr. polarna zvezda, polarnica

    2. kem. polaren

    3. mat. polaren

    B) f mat. polara
  • poláren polar; arctic

    polárni krog polar circle
    polárna odprava Arctic expedition
    polárni sij Northern Lights pl, Aurora Borealis
    polárni zrak polar atmosphere
    polárna zvezda Pole Star
    polárna fronta meteorologija polar front
    polárna lisica arctic fox
    polárna področja polar regions pl
    polárna enačba matematika polar equation
    polárni kot astronomija matematika polar angle
  • poláren polar

    polarna fronta frente m polar
    polarna ekspedicija expedición f al polo
    polarna lisica zorro m azul
    polarni medved oso m polar (ali blanco)
    polarni krog (severni, južni) círculo m polar (ártico, antártico)
    polarne dežele tierras f pl polares, regiones f pl glaciales
    polarni sij aurora f boreal, (na južnem tečaju) aurora f austral
    polarni pas zona f glacial
    polarni raziskovalec (raziskovanje) explorador m (exploración f) de las regiones polares
    polarna zvezda estrella f polar
    polarno vreme tiempo m polar
  • polmésečen (-čna -o) adj.

    1. di mezzo mese; quindicinale

    2. semilunare, a mezzaluna, a forma di mezzaluna

    3. vet.
    polmesečna zvezda stella bianca, macchia bianca (in, sulla fronte)
  • prō-vīndēmiātor -ōris, m (prō in vīndēmiātor) Predtrgač, Predviničar, Predvinogradnik, zvezda, sicer imenovana tudi vīndēmiātor (gr. προτρυγητής), nad desno ramo ozvezdja Devica: ab eo non longe conformata est virgo, cuius supra umerum dextrum lucidissima stella nititur, quam nostri provindemiatorem, Graeci προτρυγητὴν vocant; candens autem magis spica eius est colorata Vitr.
  • pulzirajóč (-a -e) adj. pulsante:
    pulzirajoča žila vena pulsante
    astr. pulzirajoča zvezda stella pulsante
    elektr. pulzirajoči tok corrente pulsante
  • ram1 [ræm] samostalnik
    zoologija oven

    astronomija the Ram Oven (zvezda v zodiaku)
    the Ram (= battering ram) vojska, zgodovina napadalna naprava za prebijanje zidov, oven, navtika ladijski kljun za prebijanje boka sovražnih ladij, tehnično zabijač, oven, majhno parno kladivo, nabijač; čep, bat (hidrostatične stiskalnice, tlačilke)