Franja

riguardo m

1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
abbiti riguardo pazi!
fare riguardo paziti, biti pozoren
persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge

2. zveza:
avere riguardo con biti v zvezi s, z
riguardo a v zvezi s, z

ring¹ [riŋ] samostalnik
prstan, obroč; kolut, kolobar; ušesce, uho; letnica (krog) starosti pri drevesu; kovani rob novca; (o osebah) krog
ameriško klika, (zločinska) tolpa, špekulanti; kartel, zveza, sindikat; cirkuška arena, maneža, borišče, torišče; boksarski ring, boksanje, boksarji; krožna železnica; dirkališče; organizacija stav na rezultate športnih tekem (npr. konjskih dirk)

ring of smoke obroček iz dima
diamond ring prstan z diamantom
ear-ring uhan
wedding ring poročni prstan
to be in the ring for the governorship kandidirati za guvernerja
to dance in a ring plesati v krogu, plesati kólo
to have (livid) rings round one's eyes imeti (temne) kroge okrog oči
to make rings, to run rings round s.o. koga zelo nadkriljevati, prekašati, figurativno posekati koga
he would make rings round you on bi te v mali žep vtaknil, ti nisi nič proti njemu
to sit in a ring sedeti v krogu

rispētto m

1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš

2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro

sávez m zveza: savez nabavljačkih zadruga; Savez komunista Jugoslavije; Savez boraca Narodnooslobodilačkog rata Jugoslavije; Savez komunističke omladine Jugoslavije; Savez Sovjetskih Socijalističkih republika

sociātiō -ōnis, f (sociāre) združenje, združitev, združevanje, združba, zveza: Eccl., sic igitur rata inter eos sociatio copulam nuptialem vera ratione constrinxit, ex quo commodissimum sibi conubium laetabunda, alio mentis fluctum multivida concitavit M.

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

spôj spȍja m
1. spoj: spoj lemljenjem cijevi
2. priključek: željeznički spoj
3. kem. spojina: kemijski, hemijski spojevi
4. zveza: krivi spoj napačna zveza; Moskva je kanalima dobila spoj sa svim morima
5. stik: kratak spoj

spójnica ž
1. geom. spojnica: elastična; tangenta kružnice stoji okomito na -i dirališta i središta kruga
2. zveza, vez: od Ljubljane i Zagreba polazi prema Beogradu naša najvažnija saobraćajna spojnica, posavska pruga
3. anat. veznica: spojnica u oku

spȍna ž
1. zaponka: muška, ženska spona
2. zveza, vez: rijeke su spona koja narode spaja
3. greda: glavna, palubna, trijemna spona
4. spona: nemam snage da raskinem -e koje me stežu
5. lingv. vez, zveza, kopula: u rečenici: Sloboda nam je draga! riječca "je" jeste spona između subjekta i predikata

suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

à la suite de zaradi
par suite zaradi tega
de suite drug za drugim; takoj
par suite de zaradi
par la suite v nadaljevanju, pozneje
dans la suite des siècles v teku stoletij
trois jours de suite tri dni zaporedoma
(commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
et ainsi de suite in tako dalje
tout de suite takoj, na mestu
comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
suite et fin nadaljevanje in konec
(commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
suite- infinie neskončna vrsta
esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
étudier avec suite vztrajno študirati
faire suite à slediti
le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
traîner à sa suite vleči za seboj

svȅza ž
1. zveza: sveza između pisca i knjige
2. vez: prijateljska sveza; pokidati sve dinastičke -e

symbiose [sɛ̃bjoz] féminin sožitje, skupno življenje, simbioza; figuré tesna povezanost, zveza

vivre en symbiose živeti v simbiozi

tenor -ōris, m (tenēre)

1. nepretrgan (neprestan, neprekinjen) potèk, ték, nepretrganost, neprestanost, neprekinjenost: Col., Plin. idr., placido educta tenore O. počasi in zdržema, hasta fugit, servatque cruenta tenorem V. venomer beži, alium habuisse tenorem V. lastnost, značilnost, svojstvo.

2. metaf. (nepretrgan) tek, potek, napredek, trajanje, doba, nit: vitae O., L., tenorem pugnae servare L., eodem tenore (v enakem duhu, smislu) duo insequentes consulatus gessi L., eius fidem aequali tenore fuisse L. je ostala vedno enaka, interrumpere tenorem rerum L., tenorem in narrationibus servare Q. nit, a recto tenore desciscere Val. Max. zgrešiti pravo smer, heroos gressu truncare tenores Stat. = šestomere mešati s petomeri = heksametre mešati s pentametri, hic tibi versandus tenor est O. enakomernost, uno et perpetuo tenore iuris usurpato L., praeturae tenor et silentium (ἕν διὰ δυοῖν) T. tih tok, tih potek, longus tenor felicitatis Sen. rh. dolga (dolgotrajna), neskaljena sreča, fati O.; adv.: uno tenore venomer, neprestano, zdržema: Ci., L., velut uno tenore L.

3. occ.
a) stik, zveza, povezava, kontekst, smisel, vsebina: legis, sententiae Icti.
b) naglas kakega zloga: Q.
c) višina glasu: Prisc.

textūra -ae, f (texere)

1. tkanje, tkanina, tekstura: aranei Pl., Sen. ph., Coae Minervae Pr., tenuis Lucr.

2. zveza, povezava, spoj, spah, stik: Prud. idr., textura tenuis, texturae rerum tenuīs; tudi samo textura Lucr., vincula nervorum et laterum textura cavumque pectus Lucan.

textus -ūs, m (texere)

1. tkanje, pletenje, povezava, spoj, spah, stik: Lucr., Plin. idr.

2. metaf.
a) (po)vezava, zveza, splet, stik: calumniae Ap., gestorum Amm., brevi textu percurram Amm. na kratko.
b) (po)vezava govora = obravnava, obravnavanje, opis, opisovanje, prikaz, prikazovanje, predstavitev, predstavljanje, vsebina, besedilo, tekst: Q., subscribitur textus Amm., priore textu interpolato Amm., Punicorum confisus textu librorum Amm., ergo redeundum ad textum Amm. vrniti se je treba k stvari.

thread¹ [ɵred] samostalnik
nit, nitka, sukanec, dreta, preja; vlakno; vlakno (v mesu, stročnicah); las, kocina, volna (ovce, koze, kamele); pajčevina
botanika prašnik
tehnično navoj (vijaka)
mineralogija tanka žila
figurativno nit (misli, govora), zveza, povezanost; življenjska nit

thread and thrum dobro in slabo
thread lace čipka iz platna, bombaža
the thread of life nit življenja
the thread of a screw navoj na vijaku
Lisle thread sukanec iz mesta Lille
my suit is worn to the last thread moja obleka je do kraja ponošena
to cut one's mortal thread figurativno napravili samomor, skrajšati si življenje
to gather up the threads figurativno sestaviti, povzeti
he had not a dry thread on him ene (same) suhe nitke ni bilo na njem
I haven't a thread fit to wear prav ničesar nimam, kar bi oblekel
his life hung by a thread njegovo življenje je viselo na nitki
to lose the thread of izgubiti nit (zvezo), zatakniti se, obtičati v (po)govoru
to take things thread and thrum figurativno vzeti dobro s slabim
to take up the thread of a narrative nadaljevati prekinjeno pripovedovanje

touch¹ [təč] samostalnik
dotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.)
glasba udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz
figurativno roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost
figurativno kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce
sleng stroka, področje
sleng izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"

at a touch pri dotiku
out of touch with brez stika z
on the slightest touch pri najrahlejšem dotiku
within touch of na dosegu
the touch of nature prirodna črta, simpatičnost po prirodi
a touch of pepper malce popra
a touch of romance nadih romantike
a touch of the sun sončarica
finishing touch zadnja poteza
a shilling touch sleng cena enega šilinga, stane en šiling
the Nelson touch figurativno spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položaja
soft to the touch mehak za otip
that was a (near) touch! za las je šlo!
this isn't my touch to se me ne tiče
he has a touch of genius nekaj genialnega je v njem
be had a near touch za las (komaj) je ušel nevarnosti
to get into touch with priti v stik z, vzpostaviti zvezo z
to keep in touch with s.o. biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s kom
to lose touch with s.th. izgubiti stik s čim
to put s.o. in touch with povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)
to put s.th. to the touch postaviti kaj na preskušnjo

traba ženski spol povezanost, zveza; vrv, veriga, vez; figurativno ovira; namera

trabadura ženski spol zveza, združitev, spojitev