Franja

piroētta f

1. pirueta

2. ekst. obrat, kozolec

3. pren. zvit preobrat

pȍlukav -a -o precej lokav, precej zvit: ali djevojka -a bila, pak se ona mudro izgovara

Prōte͡us, gen. -eī in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, m (Πρωτεύς) Protêj (Prótej), morski bog na otoku Faros (Hom., Odiseja 4, 365), ki je bil prerok in je imel zmožnost spreminjanja v najrazličnejše podobe: V., O., Lucan., Stat., Hyg., Iul. Val. idr., Protei columnae V. (pesn.) Protejevi stebri = egiptovske meje; apel. Protêj (Prótej) = nestanoviten (neznačajen) ali zvit človek, vetrnjak ali prekanjenec: H.; od tod vzdevek filozofa Peregrina: immobilis conflagravit Peregrinum illum imitatus Protea cognomine philosophum clarum Amm.

ramassé, e [ramase] adjectif čokat, krepak; zvit v klobčič, skrčen

expression féminin ramassée jedrnat, klen izraz

reflex [rí:fleks]

1. samostalnik
odsev, odraz; refleks; slika
medicina refleks
figurativno odblisk, zrcaljenje

to test a patient's reflexes pregledati, preskusiti bolnikove reflekse
legislation must be a reflex of public opinion zakonodaja mora biti odsev javnega mnenja

2. pridevnik
refleksen (kretnja), ki reagira; refleksiven, razmišljajoč
botanika ukrivljen, nazaj zvit, zapognjen; introspektiven (o mislih); povraten; ki se vrača k povzročitelju; obraten, nasproten

reflex current protitok

right-handed [ráithændid]

1. pridevnik (right-handedly prislov)
desničen, desničarski; ki se obrača na desno, se premika v smer kazalca na uri; (o školjki) ki ima zavoje z desne na levo; zakrivljen, z(a)vit v desno

2. prislov
z desno roko

right-handed rotation rotacija v desno, v smeri kazalca na uri
to play tennis right-handed igrati tenis z desno roko

Ringelrute, die, (navzgor) zvit rep

Ringelschwanz, der, zvit repek (kot pri prašiču)

shifter [šíftə] samostalnik
premikač; premikalna naprava
figurativno lisjak, zvit človek

scene shifter premikač kulis

straff napet; trdno zvit; Stil: zgoščen; figurativ točen, natančen; strumen

stratagem [strǽtədžəm] samostalnik
vojna zvijača, stratagem, prevara
figurativno zvit načrt (naklep, poteza, prijem), zvijača

by stratagem z zvijačo, zvijačno

stratagēmma m (pl. -mi) zvijača, zvit načrt

stropha -ae, f (tuj. στροφή)

1. obrat, gibanje, premik, premikanje, pantomima: elegantes strophae Petr.

2. (v pesništvu, zlasti v dramskih zborih) kitica, strófa (naspr. antistropha ali antistrophē): Macr.

3. veselna vez, veselna trta: Vitr.

4. strófa = zvit obrat (v govoru), umetni obrat, spletka, zvijača, ukana, prijem, trik, pretveza, lest: Sen. ph., Mart., Hier., Prud. idr., aliquam stropham inveniam Plin. iun., verbosis acquisivit sibi famam strophis Ph.

sub-argūtulus 3 (sub in argūtulus) nekoliko tenkoumen, nekoliko premeten, nekoliko zvit: si forte idem sunt garruli natura et subargutuli Gell.

torsadé, e [tɔrsade] adjectif spiralasto zvit

turn in prehodni glagol
izročiti, predati; ovaditi; navznoter obrniti
neprehodni glagol
vstopiti, noter iti
pogovorno leči v posteljo, iti spat; biti navznoter obrnjen ali zvit

to turn in one's toes obrniti nožne prste navznoter
his toes turn in nožni prsti so mu obrnjeni navznoter

ulìsičiti se -īm se postati zvit kot lisica

vafellus 3 (demin. vafer) precej zvit: P. F.

vafrāmentum -ī, n (vafer) zvito dejanje, zvit dogodek (pripetljaj, starejše nagodek), zvijača, nabrita šala: quantum imperium quam parvo interceptum est vaframento! Val. Max., Lampsacenae urbis vero salus unius vaframenti beneficio constitit Val. Max., huic vaframento consimilis illa calliditas [superiori] Val. Max.

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.