Franja

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

nord [nɔr] masculin sever; severna stran; severni veter; severni

cap masculin Nord severni rt
étoile féminin du Nord zvezda severnica
mer féminin du Nord Severno morje
latitude féminin nord severna širina
Pôle masculin Nord severni tečaj
vent masculin du nord severni veter
le Grand Nord Daljni sever
la France du Nord severna Francija
les côtes nord du Brésil severne obale Brazilije
au nord de severno od
être exposé au nord ležati proti severu
fatre le nord pluti proti severu
perdre le nord izgubiti smer; familier, figuré glavo izgubiti, zbegati se

north¹ [nɔ:ɵ] pridevnik
severen
sleng pretkan, zvit

North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
North Britain Škotska
north country severni del dežele
the North Country severna Anglija
North Pole severni pol
astronomija North Star zvezda severnica
the North Sea Severno morje

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

orjakinj|a ženski spol (-e …) die Riesin, das Riesenweib
astronomija zvezda orjakinja der Riesenstern

padajóč

padajoč rov (rudnik) descente ženski spol
padajoče zemljišče terrain moški spol déclive
padajoča zvezda étoile ženski spol filante

pâlir [pɑlir] verbe intransitif postati bled, pobledeti, prebledeti; postati slabotnejši (svetloba), obledeti (barva) verbe transitif napraviti bledo

pâlir de colère, de rage, de craînte prebledeti od jeze, besnosti, strahu
pâlir sur les livres posvetiti mnogo ur učenju, študiju
son étoile pâlit njegova zvezda bledi, njegov vpliv, ugled se manjša
les couleurs ont pâli barve so obledele
faire pâlir quelqu'un zasenčiti koga
faire pâlir quelqu'un d'envie navdati koga z zavistjo

pèčat m pečat: udariti pečat na pismo, na ispravu; otisak -a u vosku, u smoli; čuvar državnoga pečata; staviti tajnu pod pečat; knjiga zapečaćena sa sedam pečata; viseći pečat; Salomonov pečat heksagram, Davidova zvezda

peterokrák

peterokraka zvezda étoile ženski spol à cinq branches
narisati peterokrako znamenje dessiner un pentacle

Phōsphoros (Phōsphorus) -ī, m (Φωσφόρος „Svetlonosec“) Fósfor(us), Fósforos = zvezda Daníca: Mart.

pianističen pridevnik
(o igranju klavirja) ▸ zongora, zongorista

polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

cercle masculin polaire polarni krog
étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
mer féminin polaire Ledeno morje
nuit féminin polaire polarna noč
expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara

polar polaren, tečajen

estrella polar zvezda severnica
expedición polar odprava na tečaj

polare

A) agg.

1. geogr. tečajen, polaren:
calotta polare polarna kalota
freddo polare hud mraz
ghiacci polari polarni led
stella polare astr. polarna zvezda, polarnica

2. kem. polaren

3. mat. polaren

B) f mat. polara

poláren polar; arctic

polárni krog polar circle
polárna odprava Arctic expedition
polárni sij Northern Lights pl, Aurora Borealis
polárni zrak polar atmosphere
polárna zvezda Pole Star
polárna fronta meteorologija polar front
polárna lisica arctic fox
polárna področja polar regions pl
polárna enačba matematika polar equation
polárni kot astronomija matematika polar angle

poláren polar

polarna fronta frente m polar
polarna ekspedicija expedición f al polo
polarna lisica zorro m azul
polarni medved oso m polar (ali blanco)
polarni krog (severni, južni) círculo m polar (ártico, antártico)
polarne dežele tierras f pl polares, regiones f pl glaciales
polarni sij aurora f boreal, (na južnem tečaju) aurora f austral
polarni pas zona f glacial
polarni raziskovalec (raziskovanje) explorador m (exploración f) de las regiones polares
polarna zvezda estrella f polar
polarno vreme tiempo m polar

polmésečen (-čna -o) adj.

1. di mezzo mese; quindicinale

2. semilunare, a mezzaluna, a forma di mezzaluna

3. vet.
polmesečna zvezda stella bianca, macchia bianca (in, sulla fronte)

prō-vīndēmiātor -ōris, m (prō in vīndēmiātor) Predtrgač, Predviničar, Predvinogradnik, zvezda, sicer imenovana tudi vīndēmiātor (gr. προτρυγητής), nad desno ramo ozvezdja Devica: ab eo non longe conformata est virgo, cuius supra umerum dextrum lucidissima stella nititur, quam nostri provindemiatorem, Graeci προτρυγητὴν vocant; candens autem magis spica eius est colorata Vitr.

pulzirajóč (-a -e) adj. pulsante:
pulzirajoča žila vena pulsante
astr. pulzirajoča zvezda stella pulsante
elektr. pulzirajoči tok corrente pulsante

ram¹ [ræm] samostalnik
zoologija oven

astronomija the Ram Oven (zvezda v zodiaku)
the Ram (= battering ram) vojska, zgodovina napadalna naprava za prebijanje zidov, oven, navtika ladijski kljun za prebijanje boka sovražnih ladij, tehnično zabijač, oven, majhno parno kladivo, nabijač; čep, bat (hidrostatične stiskalnice, tlačilke)