vóz voiture ženski spol ; (tovorni, na pisalnem stroju) chariot moški spol ; (dvokolesen) char moški spol ; charrette ženski spol ; (železn.) wagon moški spol ; (avto) voiture ženski spol, familiarno bagnole ženski spol ; (sena, drv itd.) charretée ženski spol
bojni voz (zgodovina) char de guerre
dirkalni voz voiture de course, familiarno bolide moški spol
jedilni voz (železn.) wagon-restaurant moški spol
lojtrski voz chariot à ridelles
mrtvaški voz corbillard moški spol, fourgon moški spol mortuaire automobile
prtljažni voz (železn.) fourgon moški spol (à bagages)
rešilni voz (voiture d')ambulance ženski spol
selitveni, pohištveni voz voiture de déménagement
spalni voz (železn.) wagon-lit moški spol, sleeping moški spol
tramvajski voz (voiture de) tram(way)
Veliki (Mali) voz (astronomija) Grande (Petite) Ourse
voz za vodo citerne ženski spol
Zadetki iskanja
- west1 [west]
1. samostalnik
zahod, zapad; zahodni del (dežele, države, kontinenta); zahodne dežele, okcident
poetično zahodni veter
the West Zapad, Zahodne dežele; zgodovina zahodno rimsko cesarstvo; poetično zahodni veter; ameriško Zapad (področje zahodno od Mississipija)
the wind is in the west veter piha od zahoda
to tour in the west of France potovati po zahodni Franciji
2. pridevnik
zahoden, zapaden
the west wind zahodni veter
West End zahodni, aristokratski del Londona
figurativno west end imenitna mestna četrt
West Indies Antilji
3. prislov
zahodno, zapadno; proti zahodu
west of zahodno od
west by south (north) jugozahodno (severozahodno)
due west točno, ravno na zahod, z zahoda
to go west sleng umreti - zapóra fermeture ženski spol , blocage moški spol ; gramatikalno, medicina occlusion ženski spol ; (ključavnica) serrure ženski spol
celinska zapora (zgodovina) Blocus continental
cestna zapora barrage moški spol routier, barrière ženski spol (ali obstruction ženski spol) routière, barricade ženski spol (de rue)
plombna zapora plomb moški spol, sceau moški spol (ali cachet moški spol) de plomb
trgovska zapora embargo moški spol
imeti pod zaporo (pod ključem) tenir quelque chose sous clef - Zemlj|a [ê] ženski spol (-e) astronomija die Erde
… Zemlje Erd-
(kroženje der Erdumlauf, magnetizem der Erdmagnetismus, obseg der Erdumfang, polmer der Erdradius, satelit der Erdsatellit, geološka zgodovina die Erdgeschichte, gibanje die Erdbewegung, rotacija die Erdrotation, prebivalstvo die Erdbevölkerung, središče der Erdmittelpunkt, vrtenje die Erdumdrehung, Erddrehung); religija Erden- (naročje der [Erdenschoß] Erdenschoss)
med nebom in Zemljo zwischen Himmel und Erde
na Zemlji figurativno auf Erden, auf diesem Stern
raj na Zemlji das Paradies auf Erden
znanosti o Zemlji Geowissenschaften množina
od Zemlje odbita svetloba das Erdlicht
proti Zemlji erdwärts
izginiti z obličja Zemlje vom Erdboden verschwinden - znanost1 ženski spol (-i …) die Wissenschaft (duhoslovna Geisteswissenschaft, ekonomska Wirtschaftswissenschaft, finančna Finanzwissenschaft, gozdarska Forstwissenschaft, mejna Grenzwissenschaft, pedagoška Erziehungswissenschaft, pravna Rechtswissenschaft, temeljna Grundwissenschaft, Grundlagenwissenschaft, vojaška Militärwissenschaft, zgodovinska Geschichtswissenschaft, o komuniciranju Kommunikationswissenschaft, o prevajanju Übersetzungswissenschaft, o športu Sportwissenschaft); die Einzelwissenschaft; (veda) die Kunde
Akademija znanosti die Akademie der Wissenschaften (AdW)
Akademija znanosti in umetnosti Akademie der Wissenschaften und Künste
etika znanosti die Wissenschaftsethik
jezik znanosti die Wissenschaftssprache
sociologija znanosti die Wissenschaftssoziologie
učna svoboda znanosti die Lehrfreiheit
teorija znanosti die Wissenschaftstheorie
zgodovina znanosti die Wissenschaftsgeschichte
doktor znanosti der Doktor der Wissenschaften - zvrst ženski spol (-i …) die Art (športna Sportart), die Gattung (umetnostna Kunstgattung); (različek, različica) die Abart
zgodovina zvrsti die Gattungsgeschichte - ἱστορία, ἡ, ion. -ίη 1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje. 2. vest, znanje, znanost. 3. (s)poročilo, pripovedovanje, povest, opis, zgodovinska razlaga, zgodovina.
- μῦθος, ὁ 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar.
- συγγραφή, ἡ (συγ-γράφω) 1. zapis, zabeležba. 2. a) spis, razprava, knjiga, zgodovinsko delo, zgodovina; b) (pisana) pogodba, pogodbena listina, κατὰ συγγραφήν po pismeni pogodbi.
- всемирный svetoven, splošen, obči, vesoljen;
всемирная история obča zgodovina;
всемирная выставка svetovna razstava - всеобщий splošen;
всеобщая история obča zgodovina - древний daven, star, starodaven;
древние языки klasični jeziki;
древняя история zgodovina starega veka - общий obči, splošen; skupen; celoten; glaven, bistven
общее собрание občni zbor;
нет у меня с ним ничего общего z njim nimam nič skupnega;
общая история občna zgodovina;
в общих чертах v glavnih potezah;
общее благо splošna korist;
в общем и целом v glavnem, na splošno;
привести к общему знаменателю (mat.) spraviti na skupni imenovalec; (pren.) izravnati, izgladiti kaj - священный svet, posvečen;
священная история (cerk.) zgodovina o nastanku sveta (z verskega stališča)
священное письмо (cerk.) sveto pismo