Franja

ratisser [-se] verbe transitif (o)strgati; (po)grabiti (z grabljami); militaire prečesati

(le terrain zemljišče); populaire ukrasti, zmakniti; figuré, familier uničiti, ruinirati
ratisser les allées au jardin pograbiti aleje na vrtu
la police a ratissé tout le quartier policija je prečesala vso (mestno) četrt
on lui a ratissé sa montre ukradli so mu uro
se faire ratisser au jeu pustiti se obrati pri igri

ráven (-vna -o)

A) adj. diritto, retto, pari; piano, liscio; uguale:
ravna cesta strada diritta
mat. ravna črta linea retta, retta
ravno zemljišče terreno piano
čoln z ravnim dnom barca a fondo piatto
raven kot sveča dritto come un fuso, impettito
ravna proga rettilineo, rettifilo
grad. ravna streha tetto piatto, lastrico solare
sorodniki v ravni črti parenti in linea ascendentale
ravna površina (npr. mize) superficie piana; il piano della tavola; ekst. pianale; arhit. riposo

B) rávno (-ega) n terreno piano:
hiša stoji na ravnem la casa sorge su un terreno, un tratto piano

razdelíti (-ím) | razdeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. dividere; spartire; frammentare:
razdeliti blago po kakovosti dividere la merce a seconda della qualità
razdeliti hlebec na štiri dele dividere la pagnotta in quattro parti
razdeliti dobiček spartire il guadagno

2. dividere, distribuire:
razdeliti darove, miloščino distribuire i regali, l'elemosina
igre razdeliti karte distribuire le carte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razdeliti na cone zonizzare
razdeliti obroke rateizzare, razionare
razdeliti na odstavke paragrafare
razdeliti na periode periodizzare
razdeliti na pol dimezzare
razdeliti v kvote quotizzare
razdeliti zemljišče (na več posestev) appoderare
žarg. polit. razdeliti funkcije, vodilna mesta lottizzare le cariche

regadío bogat z vodo, vodnat; ki se da namakati

regadío m namakano zemljišče

rispētto m

1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš

2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro

rodovíten (-tna -o) adj.

1. fertile, fecondo; knjiž. opimo, pingue, ubertoso:
rodovitno zemljišče terreno fecondo, pingue
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fecondo

2. fruttifero, prolifico

sanírati (-am) perf., imperf.

1. risanare, bonificare (un quartiere); agr. medicare:
sanirati zemljišče medicare un terreno
sanirati državno gospodarstvo risanare l'economia nazionale

2. ekst. risanare, sanare:
sanirati pasivo sanare un passivo

seme m

1. agr. seme:
seme ibrido hibridno seme
semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
olio di semi semensko olje
si è perduto il seme pren. takih ni več
porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje

2. ekst. pog. koščica

3. biol. seme, sperma

4.
semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)

5. knjižno rod

6. pren. seme, klica, začetek:
il seme della discordia seme razdora

7. igre barva (pri kartah)

serō² -ere, sēvī, satum (nam. *si-sō, reduplicirano iz indoev. kor. *seH-, *sēi- sejati, prvotno tresti, stresati; prim. skr. sā́tuḥ materino telo, strī žena, lat. semen, saeculum, sator, Saturnus, sl. sejati = lit. sėti = got. saian = stvnem. sāen = nem. säen, ang. sow, sl. seme = stvnem. sāmo = nem. Same, sl. silje, stvnem. sāt = nem. Saat)

1. (seme) sejati, nasejati (nasevati), posejati (posevati), (rastlino) saditi, (na)saditi, posaditi (posajati): CA., COL., PLIN. idr., semina V., farra VARR., interiores (sc. Britanni) plerique frumenta non serunt C., multa manu sata C. veliko setvine, serite hordea campis V., fames affligebat serendis frugibus incuriosos T., fruges, oleam et vitem, arbores CI., multae istarum arborum mea manu sunt satae CI., nullam ... sacra vite prius severis arborem H., satae messes V., sati dentes V.; preg.: mihi istic nec seritur nec metitur PL. od tega nimam niti koristi (dobička) niti škode, to mene nič ne briga; occ. (kako zemljišče) obsejati, obsaditi, posejati, zasejati, obdelati (obdelovati, obdelavati), (za)saditi (zasajati), posaditi (posajati): agrum CU., O., arva, sulcos TIB., quot iugera sunt sata CI., seritur (sc. terra) toto anno panico semel, bis farre PLIN. Od tod subst. pt. pf. sata -ōrum, n zasejano, posejano = setve, setvine, setvišča, polja, njive, tudi sadeži, sadovi, pridelki: PLIN. idr., dulce satis umor V., cum primum sulcos aequant sata V., ure sata V. nasade, sata et arbusta, sata et animalia SEN. PH.

2. metaf.
a) roditi (rojevati), poroditi (porajati), zaroditi (zarajati), zaploditi (zaplajati, zaplojevati), naploditi: nec fortuito sati et creati sumus CI., tam enim Cassii quam Bruti sunt serendi CI. EP., exstitisse quandam maturitatem serendi generis humani, quod sparsum in terras atque satum divino auctum sit animorum munere CI.; pren.: aurea prima sata est aetas O. je nastala, je bila; pogosto pt. pf. satus 3 rojen, porojen, zarojen = rojenec, potomec, sin, hči: hic satus ad pacem PR., satus gente deûm ali sanguine divûm V. ali stirpe divina L., satus Hercule V. Herkulov sin, Sole satus Phaethon O., sata Tiresiā O. Tirezijeva hči, satus Nereide O. = Tetidin sin, matre satus terrā, matre unā sati O., sata Nocte V. hči Noči, sati Curibus O. izhajajoči (po rodu) iz Kur.
b) sejati = trositi, raztrositi (raztrošati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), oživiti (oživljati), priklicati (priklicevati) v življenje, izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), osnovati, oživotvoriti (oživotvarjati), (v)zbuditi ((v)zbujati), vne(ma)ti, sprožiti (sprožati), (na)snovati, zasnovati, zasnuti, povzročiti (povzročati): rumores CU., V., opinionem IUST., mentionem L. tu in tam omeniti (omenjati), leges, instituta, rem publicam CI., diuturnam rem publicam CI., serendi mores CI., serere lites PL., cum patribus certamina L., discordias civiles L., causam discordiarum SUET., crimina in senatum L., crimina belli V. izmisliti si očitke, ki pripeljejo (bi pripeljali) do vojne, bellum SIL., bella civilia LAMP., invidiam in alios T., sibi causas sollicitudinum SEN. PH., vulnera LUCR.

Opomba: Pf. seruī nam. sēvī: ENN. AP. PRISC.

sēstertiānus 3 (sēstertius) sestêrcijski (naziv za zemljišče): FRONT.

slice² [sláis] prehodni glagol
narezati, razrezati v režnje (rezine, kose), odrezati reženj (kos); razdeliti, rezati; presekati, razklati
figurativno razkosati, razdeliti (golf)
udariti (žogo) tako, da odleti v stran; nespretno zaveslati z veslom (po vodi)
neprehodni glagol
rezati (režnje, kose itd.)

the ship slices the sea ladja reže morske valove
to slice an estate into farms razdeliti zemljišče na kmetije

sloping [slóupiŋ] pridevnik
poševen, nagnjen, strm

sloping ground nagnjeno zemljišče

smagrire

A) v. tr. (pres. smagrisco) narediti, delati mršavega; posušiti (tudi ekst.):
smagrire un fiume presušiti reko
smagrire un terreno izčrpati zemljišče

B) ➞ smagrire, smagrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ smagrisco) shujšati

smōsso agg.
dente smosso med. majav zob
terreno smosso agr. zrahljano zemljišče

sōdo

A) agg.

1. trden, čvrst:
terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
uova sode v trdo kuhana jajca

2. trd, močen:
mani sode trde roke
darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

3. pren. temeljit, čvrst; resen:
argomenti sodi čvrsti argumenti
istruzione soda temeljito znanje

4. trden, stanoviten:
stare sodo in un proposito trdno se držati namere

B) avv.

1. močno:
picchiare sodo močno udariti, tepsti

2. resno, zagnano:
studiare sodo zagnano se učiti

3. trdno, globoko:
dormire sodo trdno spati

C) m

1. trdna tla

2. trdnost, konsistentnost

3. jedro, bistvo, srž:
venire al sodo preiti k bistvu, k stvari

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

sostanzioso agg.

1. hranljiv; redilen:
piatto sostanzioso hranljiva jed
terreno sostanzioso rodovitno zemljišče

2. vsebinsko bogat

srenjsk|i [é] (-a, -o) Gemeinde- (zemljišče die Gemeindeflur)

staging [stéidžiŋ] samostalnik
gledališče postavitev na oder, uprizoritev, inscenacija, mizanscena; gradbeni oder
zgodovina vožnja (potovanje) s poštno kočijo

staging area vojska zemljišče (področje) za operacije s padalskimi enotami
staging post aeronavtika vmesna pristajalna postaja (na letalski progi)

stake² [stéik] prehodni glagol
opremiti, podpreti s koli; privezati (žival) na kol; predreti s kolom; nakoličiti (koga) (kazen)

to stake in (out) ograditi s koli
to stake off (out) označiti s količki
to stake off a claim s količki označiti zemljišče, ki ga nekdo vzame pri naselitvi
to stake up ograditi s koli