Franja

tremor [trémə] samostalnik
medicina tremor, drhtavica, trzanje, tresenje, trepetanje; drgetapje od razburjenja; vibrirajoč ton

earth tremor (zemeljski) potres

tremor -ōris, m (tremere)

1. trés, trésenje, tresávica, tresávost, trepèt, trepetánje, trepetávost, drgèt, drgetánje, drgetávost, drhtênje, drhtávica, drhtávost, trémor: Pl., Plin., Macr., Veg., Cl. idr., ut terrorem pallor et tremor consequatur Ci., pallor et tremor et dentium crepitus L., gelidus per ossa cucurrit tremor V. od groze mraz spreleti kosti, od groze se mraz razleze po kosteh, nervorum torpor tremorque Sen. ph., tremor omnium membrorum L., tremor quassat artūs Sen. tr. ali errat per artus Sen. tr., tremor ignium clarus Lucr.; occ. (zemeljski) potres: Sen. ph., Cl. idr., Tellus magno tremore omnia concutiens O., unde tremor terris (sc. sit) V.; pl.: Lucan., Plin. idr., tremores labantis soli Sen. ph., tremores terrae Gell., late disserpunt inde tremores Lucr., sollicito manes totumque tremoribus orbem O.

2. meton. predmet, ki vzbuja trepet ali strah = strah, strašilo, groza: Ponti, saevi Hydaspis Petr., silvarum, ludi Mart.

trésor [trezɔr] masculin zaklad; zakladnica; pluriel veliko konkretno bogastvo, zelo dragoceni predmeti, zakladi

Trésor (public) državna blagajna
un trésor, des trésors (figuré) mnogo, kup, gora
il faut des trésors de patience pour le supporter treba je imeti goro potrpljenja, da ga prenašaš
un trésor de renseignements zakladnica informacij, podatkov
enfouir, chercher, découvrir un trésor zakopati, iskati, odkriti zaklad
trésors pluriel de la terre zemeljski zakladi

tropique [trɔpik] masculin povratnik

tropique du cancer, du capricorne rakov (severni), kozorogov (južni) povratnik; pluriel tropi, kraji na zemeljski obli med severnim in južnim povratnikom na obeh straneh ekvatorja

udòr

udòr krvi haemorrhage
zemeljski udòr landslide, landslip

udòr effondrement moški spol , affaissement moški spol , éboulement moški spol , dépression ženski spol

udor krvi vomissement moški spol de sang, hématémése ženski spol, hémorragie ženski spol (foudroyante)
zemeljski udor éboulement moški spol (ali glissement moški spol) de terrain

udòr hundimiento m ; depresión f

udor krvi vómito m de sangre, hematemesis f
zemeljski udor hundimiento m de tierra

umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina

1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.

2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.

3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.

4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.

5. štrleči mejnik na njivah: Stat.

6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.

Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr.

usàd depression

zemeljski usàd landslide, landslip

usàd dépression ženski spol , enfoncement moški spol

zemeljski usad affaissement moški spol de terrain

usàd hundimiento m ; depresión f

zemeljski usad hundimiento m de tierra

vegetal rastlinski

alimentación vegetal rastlinska hrana
carbón vegetal rjavi premog
papel vegetal lesni papir
reino vegetal rastlinski svet
sopa vegetal zelenjavna juha
tierra vegetal vrtna zemlja
vegetal m rastlina
vegetales pl zemeljski pridelki

vek¹ [ó] moški spol (-a …)

1. das Zeitalter, die Zeit
atomski vek das Atomzeitalter ➞ → stari vek, srednji vek, novi vek ➞ → zemeljski stari vek …
figurativno das Jahrhundert
iz veka v vek durch die Jahrhunderte
za vekov veke in alle Ewigkeit/für alle Ewigkeit

2. das Weltalter, der Äon

vod¹ [ô] moški spol (-a …) tehnika die Leitung (tudi elektrika) (drsni Schleifleitung, dvižni Steigleitung, električni Stromleitung, glavni Hauptleitung, izenačevalni Ausgleichsleitung, kabelski Kabelleitung, krmilni Steuerleitung, krožni Ringleitung, nadzemni Oberleitung, napajalni Speiseleitung, notranji Innenleitung, obhodni Umgehungsleitung, odcepni Abzweigleitung, ojačevalni Verstärkungsleitung, ozemljitveni Erdungsleitung, padni Fallleitung, povratni [Rückflußleitung] Rückflussleitung, Rücklaufleitung, progovni, vozni Fahrleitung, razdelilni Verteilungsleitung, sesalni Saugleitung, službeni Dienstleitung, telefonski Fernsprechleitung, telegrafski Telegrafenleitung, tlačni Druckleitung, visokonapetostni Hochspannungsstromleitung, visokotlačni Hochdruckleitung, vzvratni, povratni Rückleitung, zakasnilni Verzögerungsleitung, zavorni Bremsleitung, zbiralni Sammelleitung, zemeljski Erdleitung, zračni Luftleitung, Freileitung, Hochleitung, hladne vode Kühlwasserleitung, na strehi Dachleitung, vročega zraka Heißluftleitung, za mokre prostore Feuchtraumleitung)
polaganje vodov die Leitungsverlegung

vos|ek [ó] moški spol (-ka …) das Wachs (tudi kemija); -wachs (cepilni agronomija in vrtnarstvo Baumwachs, karnavba Carnaubawachs, loščilni Bohnerwachs, modelirni Formwachs, naravni, čebelni Bienenwachs, parafinski Paraffinwachs, rastlinski Pflanzenwachs, za poliranje Polierwachs, za sveče Kerzenwachs, zemeljski Erdwachs)
pečatni vosek Siegellack
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs, figurativno pflaumenweich
odtis v vosek der Wachsabdruck
rumen kot vosek wachsgelb
figura iz voska die Wachsplastik
odstranjevanje voska tehnika die Entparaffinierung
plast voska die Wachsschicht
postopek s taljenim voskom das Wachsausschmelzverfahren

vósek cire ženski spol ; (za smuči) fart moški spol

cepilni vosek mastic moški spol à greffer
modelirni vosek cire à modeler
pečatni vosek cire à cacheter
zemeljski vosek cire minérale (ali fossile), ozokérite ženski spol
odtis v vosku empreinte ženski spol sur cire

vósek (-ska) m

1. cera:
delati, izločati vosek fare, secernere la cera
čebelji vosek cera d'api
naravni vosek cera naturale
bled kot vosek pallido come la cera

2. (tej snovi podobna snov) cera:
pečatni vosek cera di Spagna, ceralacca

3. kem.
voski cere, ceridi
geol. zemeljski vosek cera fossile, ozocerite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. postati mehak kot vosek diventare docile, duttile come la cera
um. risba z voskom disegno in cera

Zemljin plašč stalna zveza
geologija (plast v Zemljini notranjosti) ▸ földköpeny
Sopomenke: zemeljski plašč

ἀνθρώπειος 3, ion. ἀνθρωπήιος in ἀνθρώπινος 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ἡ ἀνθρωπηίη(sc. δορά) človeška koža; πᾶν τὸ ἀνθρώπινον ves človeški rod; τὸ ἀνθρώπινον (in. pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.

βιωτικός 3 ki spada k življenju, (po)zemeljski, svetni, τὰ βιωτικά stvari ki so na svetu NT.