Franja

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

vidrio moški spol steklo; figurativno zelo občutljiva oseba

vidrio biselado, tallado, labrado brušeno steklo
vidrio de botella zeleno steklo (za steklenice)
vidrio de color barvano steklo
vidrio esmerilado motno steklo
de vidrio steklen
lana de vidrio steklena volna
fábrica de vidrio steklarna
industria del vidrio steklarska industrija
vaso de vidrio kozarec, čaša
ir al vidrio zavzeti zadnji sedež (v kočiji)
¡vidrio! steklo! (napis na zabojih)
vidrios pl steklenina
pagar los vidrios rotos plačati povzročeno škodo; biti kaznovan za

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

zavzémati (prostor) to occupy

zavzémati se za to strive (za uspeh for success) ➞ zavzeti se

zavzémati occuper, tenir, prendre

zavzemati preveč prostora prendre (ali tenir) trop de place glej tudi zavzéti

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zavzémati ocupar

zavzemati preveč prostora ocupar demasiado spacio glej tudi zavzeti

закидывать, закинуть metati (nazaj), vreči (nazaj);
з. назад голову dvigati glavo;
з. мяч на крышку vreči žogo na streho;
з. сеть vreči mrežo;
з. ногу на ногу prekrižati noge;
з. удочку metati trnek v vodo;
з. словечко за кого zavzeti se za koga, posredovati

измор m
взять город измором z izstradanjem zavzeti mesto;, (pren.) doseči kaj s sitnarjenjem

приступ m pristop, dostop; uvod; (voj.) napad, naskok; naval;
к нему приступу нет nedostopen je;
к этому товару нет приступа to blago je predrago;
взять приступом zavzeti z naskokom

с, со

1. z gen. s, z, iz, od kraj.
упасть с лошади pasti s konja;
письмо с родины pismo iz domovine;
с головы до ног od glave do pet;
od čas.
с самого рождения od rojstva;
с воскресенья на понедельник od nedelje na ponedeljek;
od objekt
получить деньги с кого dobiti denar od koga;
пошлина с товара carina za blago;
iz, po (izvor)
перевод с русского prevod iz ruščine;
писать картину с натуры slikati po naravi;
zaradi, iz, od (vzrok)
умереть с голоду umreti od lakote;
с отчаяния iz obupa;
устать с дороги utruditi se od poti;
s, z (sredstvo)
взять с боя zavzeti z bojem;

2. z akuz. okoli, kakih (približna velikost):
вёрст с двадцать okoli dvajset vrst, kakih dvajset vrst;
пробыли в деревне с месяц kak mesec smo preživeli na deželi;
с месяц назад pred kakim mesecem;
kot, kakor (primerjava)
величиной с дом velik kakor hiša;
ростом с меня velik kot jaz;
za (mera)
довольно с тебя dovolj je zate;

3. z instr. s, z (družba)
отец с матерью oče z materjo, oče in mati;
я с тобой jaz in ti;
s, z (način)
найти с трудом s težavo, težko najti;
s, z (sredstvo)
поспешить с отъездом pohiteti z odhodom; objekt
у него плохо с сердцем ima slabo srce;
s, z (čas)
с годами вкусы меняются z leti se okusi spreminjajo;
прочь с моих глаз! proč izpred mojih oči!

укрепление n utrditev, okrepitev; (voj.) utrjevanje; utrdba;
взять у. zavzeti utrdbo

усваивать, усвоить prevze(ma)ti, prisvajati, prisvojiti (duhovno);
у. установку zavzeti stališče;
усвоить лекарство zaužiti zdravilo

штурм m naskok, juriš;
брать штурмом zavzeti z naskokom