Franja

unanimità f enodušnost, enoglasnost; soglasnost:
approvare, respingere una proposta all'unanimità enoglasno sprejeti, zavrniti predlog

uxōrius 3 (uxor)

1. soproge se tičoč, soprogin, ženin: Afr. ap. Fest., Suet., Arn., Dig. idr., dos O., res Ci., Q., dota, arbitrium rei uxoriae Ci. razsodba o doti (ločene) soproge, homo adulescentulus abhorrens ab re uxoriā Ter. ki mrzi ženitev (zakonski stan), potentia T., ambitus T. prizadevanje soproge, lis Sen. ph. spor (razpor) s soprogo, domač prepir, forma Favorinus ap. Gell. srednja (povprečna, navadna) lepota, imber Stat. (soprogove) solze ob smrti soproge, sub imperio uxorio esse Pl. bati se žene, biti copata; od tod subst. uxōrium -iī, n
a) uksórij, neka pijača, ki baje budi ljubezen, ljubezenski napoj: Ps.-Q.
b) samski davek, davek na samstvo (neporočenost), dača neoženjencev: P. F.

2. pesn. svoji ženi (soprogi, ljubimki) zelo ali preveč vdan, suženjsko vdan svoji soprogi: Q., Sen. rh. idr., amnis (= Tiberis) H. rečni bog, ki svoji soprogi Iliji ni mogel zavrniti nobene prošnje, pulchram uxorius urbem extruis V. iz ljubezni do Didone, uxorium se praebere Macr. biti copata.

vēto m

1. pravo veto:
diritto di veto pravica veta

2. ekst. veto; prepoved; zavrnitev:
opporre, porre il proprio veto a dati, vložiti veto na, kaj zavrniti, prepovedati

vlóga² (-e) f

1. domanda, esposto:
napisati, sprejeti, zavrniti vlogo scrivere, accogliere, respingere un esposto
vloga za pridobitev delovnega dovoljenja domanda di concessione del permesso di lavoro

2. ekon. deposito; igre giocata, puntata:
bančna, hranilna, vezana vloga deposito bancario, risparmio, deposito vincolato

vsakič prislov
(ob vsaki priložnosti) ▸ mindig, mindannyiszor, minden egyes alkalommalSrčni utrip mi naraste vsakič, ko ga gledam. ▸ Valahányszor ránézek, mindig megemelkedik a pulzusom.
Vsakič sem presenečen, koliko je inovativnih idej in praks. ▸ Mindig meglepődöm, mennyi innovatív ötlet és gyakorlat van.

weisen (wies, gewiesen) pokazati, kazati; weisen auf kazati na; aus dem Haus weisen nagnati/poslati/vreči iz hiše; aus dem Land weisen izgnati; weisen nach biti obrnjen k/v; von der Schule weisen izključiti (iz šole); von sich weisen zavračati, zavrniti; X ist nicht von der Hand zu weisen X-a ni mogoče kar tako zavreči

zahtévek (-vka) m jur. istanza, domanda, rivendicazione:
predložiti, zavrniti zahtevek presentare, respingere un'istanza
zahtevek za povračilo ripetizione
odškodninski zahtevek domanda di indennizzo
tožbeni zahtevek domanda giudiziale

zavrača|ti (-m) zavrniti (immer wieder, ständig) ➞ → zavrniti; darila, vedenje, sodnika: ablehnen; možnost: von sich weisen, von der Hand weisen, verwerfen; ukaz: verweigern; (ne sprejemati) verschmähen
človek, ki zavrača vojaško službo der Kriegsdienstverweigerer

zavráčati (-am) | zavrníti (-vŕnem) imperf., perf.

1. ricacciare, far ritornare (le bestie al pascolo)

2. respingere:
zavračati sovražnikove napade respingere gli attacchi nemici

3. respingere, rifiutare, ricusare:
zavračati pomoč rifiutare gli aiuti
zavračati funkcije ricusare gli incarichi

4. rigettare, respingere; rifiutare; declinare, scartare:
zavračati predloge respingere le proposte
zavračati neustrezno pakirano blago respingere, scartare la merce male imballata

5. ricusare, rifiutare:
zavračati kakršenkoli nacionalizem respingere qualsiasi forma di nazionalismo

6. disdegnare, avversare, respingere, rifiutare:
zavračati vso moderno umetnost, češ da je dekadentna respingere in blocco l'arte moderna per il suo presunto decadentismo

7. contrastare, rintuzzare:
koga v razpravi ostro zavračati rintuzzare aspramente qcn. nella discussione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. telo je zavrnilo presajeni organ l'organo trapiantato è stato rigettato
polit. zavrniti protestno noto respingere la nota di protesta

zavráčati glej zavrniti

zavrnjen (-a, -o) abgelehnt, zurückgewiesen, ausgeschlagen ➞ → zavrniti

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

отказывать, отказать
(от чего) odpoved(ov)ati, odkloniti;
(в чём) odrekati, odreči, zavračati, zavrniti; odbi(ja)ti;
о. от службы odpovedati službo, odsloviti;
о. от дома pokazati vrata;
о. в повиновении odreči poslušnost;