Franja

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

wasteful [wéistful] pridevnik (wastefully prislov)
zapravljiv, potraten, razsipen; drag, nerentabilen; ki pustoši, uničuje
zastarelo pust, zapuščen

to be wasteful of biti potraten z, zapravljati (kaj)

werfen (warf, geworfen) vreči, metati (sich se); mit der Hand: lučati, zalučati; ein Tier Junge: kotiti, skotiti; werfen auf Licht usw.: vreči/metati na, usmerjati/usmeriti na; sich werfen Technik zviti/zvijati se, zvegati se; sich werfen auf vreči se na; sich in die Kleider werfen potegniti obleko nase; sich in Positur werfen postaviti se v pozituro; Anker werfen [Schiffahrt] Schifffahrt zasidrati se; Bomben werfen odmetavati bombe, bombardirati; einen Rekord werfen doseči rekord (z metom); Dias an die Wand werfen projicirati diapozitive na steno; sein Geld aus dem Fenster werfen metati denar skozi okno; aus dem Haus werfen vreči iz hiše; mit Geld um sich werfen metati denar okoli sebe, na veliko zapravljati denar; mit Steinen/Tomaten werfen nach obmetavati (koga) s kamni/paradižniki

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

zapráviti, zaprávljati gaspiller; dissiper, dilapider ; (časovno) gâcher, perdre son temps , familiarno baguenauder

vse je zapravil il a tout dépensé

zdrávje (-a) n salute:
paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

zouave [zwav] masculin zuav, nekoč vojak v alžirskem polku francoske vojske; (familier)

faire le zouave drzno in bahaško nastopati; čas zapravljati; uganjati burke

губить uničevati, v nesrečo spravljati, pogubljati;
г. время čas zapravljati

заматывать, замотать namota(va)ti; (pren.) (iz)mučiti; zmešati glavo;
з. хвостом mahljati z repom;
он замотал začel je zapravljati;

мотать¹

1. (na)motati, navijati, naviti;

2.
м. деньги zapravljati denar;
м. себе на ус zapisati si za uho

плевать, плюнуть pljuvati, pljuniti;
плевать мне на это (vulg.) požvižgam se na to;
п. в потолок čas zapravljati, postopati;

проводить, провести¹ prepelj(ev)ati, napelj(ev)ati, izpelj(ev)ati; potegovati, potegniti; predlagati, predložiti; preživeti, prebiti; (gov.) vleči, potegniti, nabrisati koga;
п. дорогу (z)graditi cesto;
п. электричество napelj(еv)ati elektriko;
п. границу določiti mejo;
провести черту potegniti črto;
п. время в праздности zapravljati čas v brezdelju;
провести с кем день prebiti s kom dan;
провести в жизнь uresničiti, izpeljati;
меня не проведут mene ne bodo prevalili, ne bodo me potegnili za nos;
п. по книгам vpis(ov)ati v trgovske knjige

сорить smetiti;
деньгами с. denar zapravljati