Franja

invidus 3 (invidere) nevoščljivo (zavistno) na kaj gledajoč, torej nevoščljiv, zaviden, zavisten: quantum invidus imperator non debuit tribuere alteri Ci., sibi suisque Pl., o fortuna viris invida fortibus Sen. tr., populus invidus potentiae N.; enalaga: animos eorum habuisti invidos Ci., dente mordeor invido H. grize me zob zavisti; metaf.: divellit somnos invida cura H., i. fatum Ph., aetas H., natura Lucr., iura O., fatorum series Lucan., ingenium Aur.; z dat.: nox invida coeptis nostris O., vicus invidus aegris H. ki grdo gleda bolnike, fata piis i. Stat. Pogosto subst. = nevoščljivec, zavistnik, zavidnež: invidus alterius macrescit rebus opimis H., mihi neque inimici neque invidi defuerunt Ci., invidi, malevoli et lividi Plin., invidi et faventes T.; z objektnim gen.: si forte aliquando laudis invidus exstitisset Ci., obtrectatores et invidi Scipionis Ci., non invidi solum, sed etiam fautores laudum mearum Ci.

izdiranj|e srednji spol (-a …) die Extraktion, das Ziehen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange

izdréti extraer; arrancar

izdreti zob arrancar (ali extraer) un diente

izpàd (-áda) m

1. caduta; perdita; eliminazione: guasto; calo:
izpad las, zob caduta, perdita dei capelli, dei denti
šport. izpad tekmovalca eliminazione dell'atleta (in gara)
izpad generatorja guasto del generatore elettrico
izpad proizvodnje calo della produzione

2. (silovito izražanje) sfogo; scenata; scoppio; eccesso:
ogorčen izpad scoppio di sdegno
nacionalistični izpadi eccessi nazionalistici

3. voj. sortita; assalto

4. med., vet. slogatura, lussazione; med. (pri porodu) procidenza

5. šport. (izpad telovadca) uscita; (pri mečevanju) affondo

izpadanj|e srednji spol (-a …) der Ausfall, -ausfall (las Haarausfall, zob Zahnausfall)

izpúliti (-im) perf. ➞ puliti

1. cavare, estrarre; sradicare; svellere; (perje) spennare:
izpuliti zob cavare un dente
izpuliti rastlino sradicare una pianta
pog. pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa rocambolesca

2. strappare (di mano)

3. pren. cavare, spillare (denaro da qcn.)

izrúti (-újem) | izrúvati (-am) perf., imperf.

1. sradicare (tudi pren.):
izruti it rok strappare di mano

2. strappare, svellere, cavare:
izruti zob cavare un dente
izruti plevel strappare le erbacce

izvléči sacar; tirar, quitar ; kem extraer

izvleči zob extraer (ali arrancar ali fam sacar) un diente

izvŕtati (-am) | izvrtávati (-am) perf., imperf.

1. forare, bucare; succhiellare, trapanare; teh. trivellare:
izvrtati desko perforare un tavolo
izvrtati zob trapanare un dente

2. cavare, estrarre (perforando)

3. ottenere, spillare

jajčn|i (-a, -o) Ei-, Eier- (prah das Eipulver, liker der Eierlikör, ovoj živalstvo, zoologija die Eihaut, rezanec die Eiernudel, rumenjak der Eidotter, sir der Eierstich, celica die Eizelle, jed das Eiergericht, lupina die Eierschale)
živalstvo, zoologija jajčni zob der Eizahn
jajčni žulj die Eischwiele
v barvi jajčne lupine eierschalenfarben

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

juicio moški spol razsodnost, razum(nost), pamet; mnenje, sodba; sodni postopek, proces; (raz)sodba; sodišče

juicio contencioso sporna zadeva
el juicio final, juicio universal vesoljna sodba
juicio sumarísimo vojaško sodišče
de buen juicio pameten, razsoden
falto de juicio nepremišljen, prismojen
muela de juicio modrostni zob
a nuestro juicio po naši sodbi
en mi juicio po mojem mnenju
emitir un juicio izreči sodbo, razsoditi
parecer en juicio pred sodišče priti
entrar en juicio (con) koga na odgovor klicati
estar en su juicio biti pri zdravi pameti
estar fuera de juicio, no tener cabal juicio z uma biti, ob pamet biti; biti omamljen, zaslepljen
pedir en juicio pozvati pred sodišče
perder el juicio ob pamet priti
sacar de juicio a uno koga iz ravnotežja spraviti
nos trae vuelto el juicio a todos vse nas spravlja ob pamet
volver a uno el juicio komu glavo zmešati

kariózen cariado

kariozen zob diente m cariado

klešč|e ženski spol množina, tehnika die Zange, -zange (čevljarske Falzzange, dvigalne Hebezange, dvojne Doppelzange, elektrika golilne Entisolierzange, elektrika izolirne Isolierzange, medicina za izdiranje zob Extraktionszange, za kosti Knochenzange, tehnika za luknjanje Lochzange, za sladkor Zuckerzange, elektrika za varovalke Sicherungszange, za žico Drahtzange, kombinirane Kombinationszange, kovaške Schmiedezange, luknjalne Knipszange, okrogle Rundzange, ploščate Flachzange, medicina porodne Geburtszange, tehnika prijemalne Klemmzange, Greifzange, razperilne Schränkzange, ribiške Anglerzange, gozdarstvo spravilne Rückezange, tehnika steklarske Glaserzange, Glasbrechzange, Kröselzange, vpenjalne Spannzange, žgalne Brennereizange); živalstvo, zoologija die Zange (na zadku : Hinterleibszange), ščipalke: die Beißzange; živalstvo, zoologija rakove: die Krebsschere
klešče za orehe (hrestač) der [Nußknacker] Nussknacker
gradbeništvo, arhitektura (lesena konzola) die Knagge
ročaj klešč der Zangengriff
vzeti v klešče koga (jemanden) in die Zange/Mangel nehmen

kočnik samostalnik
(zob) ▸ nagyőrlő, zápfog, őrlőfogMed 10. in 14. mesecem bo otrok verjetno dobil prve kočnike. ▸ Valószínűleg 10–14 hetes korában nőnek ki a gyermek első zápfogai.

koló wheel

na kolesih on wheels
brez koles wheelless; (bicikel) cycle, bicycle, machine, pogovorno bike
dirkalno koló racing bicycle, racer
gonilno koló driving-wheel
mlinsko koló mill wheel
motorno koló motorcycle, pogovorno motor bike
turno koló roadster
črpalno koló (za vodo) waterwheel
koló ladje na kolesa paddle-wheel
koló obroč (otroška igrača) hoop
mučilno koló zgodovina the wheel (mediaeval instrument of torture)
gumasto koló tyre, ZDA tire
ladja na kolesa wheel-boat, paddle-steamer
zob kolesa cog (of a wheel)
zamašno koló flywheel
voz na dve kolesi, na štiri kolesa a two-wheeled, a four-wheeled carriage
sprednje, zadnje koló front wheel, back wheel
rezervno, nadomestno koló spare wheel
zobato koló cogwheel, toothed wheel, geared wheel
vilice kolesa wheel-fork
delati, vrteti kolesa šport to turn cartwheels
on je pêto koló pri vozu (figurativno) he is not worth his salt, he is quite useless, he is a useless individual
napraviti koló (o pavu) to spread out its tail
priti pod kolesa (figurativno) to go to the dogs
mučiti koga na kolesu zgodovina to break someone on the wheel
vrteti kolesa (pri parterni telovadbi) to turn somersaults (ali cartwheels)
peljati se s kolesom to ride a bicycle
voziti koló enoročno to ride a bike one-handed
voziti koló to ride a cycle, to cycle, to bike, to pedal
treti žrtev na kolesu zgodovina to break a victim on the wheel

króna crown; (star angleški kovanec = 5 šilingov) crown

pol króne half crown, half-a-crown
cesarska króna imperial crown, pesniško crown imperial
drevesna króna crown (ali top) of a tree, treetop
plemiška króna coronet
zobna króna crown, cap
naslednik króne successor to the crown
prisvojitelj króne usurper of a crown
biti króna česa to be the crown (ali the chief ornament) of something
pokriti zob s króno to crown (ali to cap) a tooth

laniaire [lanjɛr] adjectif

dent féminin laniaire podočnjak(zob)

latte

A) m

1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik

2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko

4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel

leche ženski spol mleko; prvi pouk v kaki umetnosti

leche adulterada ponarejeno mleko
leche agria kislo ml.
leche aguada z vodo mešano ml.
leche condensada kondenzirano ml.
leche desnatada, leche descremada posneto ml.
leche esterilizada sterilizirano ml.
leche hervida zavreto ml.
leche pasteurizada pasterizirano ml.
leche de yegua kobilje ml.
ama de leche dojilja
cochinillo de leche odojek, mlad prašiček
diente de leche mlečen zob
hermano de leche brat po mleku, sodojenec
como una leche mehek
estar de mala leche slabe volje biti
tiene la leche en los labios se mu še mleko zob drži
¡leche! gromska strela!