Franja

tórrido zelo vroč

zona tórrida vroči pas

torridus 3 (torrēre)

1. suh, posušen, izsušen, izsahel, usahel, presahel: farra O., fontes, campi L., tellus Lucr., locus ab incendiis torridus L., color torridus sole Plin. porjavel, rusast; analogno suh = sušeč, izsušujoč, žgoč, pekoč, vroč: aestas, zona V., aër Pr.

2. metaf. suh = posušen, mršav, shujšan, skrčen, stuljen: homo vegrandi macie torridus Ci., pecora torrida frigore L., membra torrida gelu L. ožgan.

transizione f

1. prehod

2. pren. prehodno obdobje, tranzicija

3. glasba prehod, prehajanje

4. geol.
zona di transizione prehodna cona

5. miner.
rocce di transizione prehodne kamnine

tropical tropski

calor tropical tropska vročina
zona tropical tropski pas

trópičen, trópski tropical

tropska bolezen enfermedad f tropical
tropska mrzlica (podnebje) fiebre f (clima m) tropical
tropska obleka traje m colonial
tropska vročina (rastlina, pas, malarija) calor m (planta f, zona f, paludismo m) tropical
tropska čelada casco m colonial; salacot m
tropske dežele países m pl (ali regiones f pl) tropicales

trópski (-a -o) adj. geogr. dei tropici, tropicale, tropico:
tropski gozd foresta tropicale
tropske bolezni malattie tropicali
tropslo deževje piogge tropicali
tropsko podnebje clima tropicale
med. tropska malarija malaria tropicale, febbre perniciosa
pren. tropska vročina caldo torrido
geogr. tropski pas zona tropicale
obl. tropski suknjič sahariana
meteor. tropski vihar ciclone tropicale
astr. tropsko leto anno tropico

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
varnostni organi organi di pubblica sicurezza
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
varnostno steklo vetro di sicurezza
varnostna zaponka spilla di sicurezza
protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
navt. varnostna brv scalandrone
varnostna ključavnica serratura di sicurezza
varnostna mreža rete di sicurezza
avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
šport. varnostna vez attacco di sicurezza
navt. varnostna vrv passerino
elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
varnostni faktor coefficiente di sicurezza
Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
varnostno območje zona di sicurezza

várnosten de seguridad

varnostni faktor (ukrep, ključavnica, ventil, naprava, cona) coeficiente m (medida f, cerradura f, válvula f, dispositivo m, zona f) de seguridad
varnostni pakt (pol) pacto m de seguridad
varnostni pas (v letalu) cinturón m de seguridad
Varnostni svet Consejo m de Seguridad
kolektivni varnostni sistem sistema m de seguridad colectiva
varnostni predpis reglamento m (ozir. normas f pl) de seguridad
varnostno zapiralo (zaklep) cierre m
varnostna zaponka imperdible m
varnosti (železni) zastor (v gledališču) telón m metálico
varnostna vžigalica cerilla f (de seguridad)

várstven (-a -o) adj. di protezione, di tutela; protettivo; tutelare; cauzionale:
varstveni ukrepi misure di protezione
jur. varstveni sodnik giudice tutelare
urb. varstveno območje zona protetta

ventilato agg. (arieggiato) prezračen, vetroven:
una zona ventilata vetrovno območje

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

vinográdniški (-a -o) adj. dei vignaioli, dei viticoltori, della viticoltura; vinicolo:
vinogradniško področje zona vinicola
vinogradniški nož coltello da vignaiolo
vinogradniška motika marra

vinoróden rico (ali abundante) en vinos; vinífero

vinorodno področje zona f vinífera

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vróč caliente ; (pekoč) ardiente ; (vrel) hirviendo ; (dežela, klima) cálido (tudi fig)

vroč boj lucha f encarnizada
vroči pas zona f tórrida
vroče vreme tiempo m caluroso
vroče je hace calor
biti vroče krvi ser de temperamento ardiente, ser fogoso
postati vroč calentarse
točiti vroče solze llorar amargamente
kuj železo, dokler je vroče al hierro caliente, batir de repente

vzhóden oriental; del Este, del este

vzhodni blok (pol) bloque m oriental
vzhodna dolžina (geogr) longitud f este
vzhodna cona zona f oriental
vzhodna Evropa (Afrika, Azija) Europa f (África f, Asia f) Oriental
vzhodni Nemec alemán m del Este
Vzhodna Nemčija Alemania f Oriental
Vzhodna Indija Indias f pl Orientales
vzhodni Got ostrogodo m
vzhodna obala costa f oriental (ali de Levante)
Vzhodna Marka la Marca Oriental
vzhodni sektor sector m oriental
vzhodna stran lado m este
vzhodni veter viento m del este, levante m

zamêsti (-mêtem) perf.

1. impers. (prekriti s snegom) coprire di neve, innevare:
zametlo jih je la zona è innevata

2. coprire (di neve):
burja je zametla njihove sledi la bora ha coperto le loro tracce

zapóren de barrera; de detención

zaporni ogenj (voj) fuego m de barrera
zaporno področje zona f prohibida
zaporna veriga (v luki) cadena f de barrera
zaporno povelje (ukaz) orden f de detención
izdati zaporni ukaz (jur) dictar el auto de prisión

zaslovéti (-ím) perf. eccellere, primeggiare; esser celebre, noto; distinguersi:
gostilna je zaslovela daleč naokoli la trattoria era nota in tutta la zona