Franja

trmast (-a, -o) trotzig, dickschädlig, dickköpfig; (ki se vedno upira) bockig; (ki mu nič ne dopoveš) verstockt, störrisch, stur; (svojeglav) eigensinnig
biti trmast einen dicken Schädel haben
trmasto vztrajanje die Sturheit
trmasto vztrajati pri sich versteifen auf

trmast kot bik frazem
(zelo trmast) ▸ makacs, mint az öszvér
Hotel sem vztrajati do konca, ker sem trmast kot bik. ▸ A végsőkig ki akartam tartani, mert makacs vagyok, mint az öszvér.

tŕmasto adv. caparbiamente, testardamente:
trmasto trditi piccarsi
trmasto vztrajati incaponirsi, intestardirsi
trmasto zavrniti impuntarsi
trmasto zanikati impuntarsi a negare, a dire no

verbohren: sich verbohren in trmasto vztrajati pri

versteifen povečati trdnost (česa), Baukunst, Architektur ojačiti (kaj); sich versteifen Gelenke usw.: otrdeti, otrdevati; sich versteifen auf trmasto vztrajati pri

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

zatrjevati glagol
(trditi; vztrajati) ▸ állít, bizonygat

zuccata f

1. šalj. udarec z glavo:
battere una zuccata contro il muro udariti z glavo ob zid
fare a zuccate col muro pren. trmasto vztrajati
prendere una zuccata pog. biti prevaran, dobiti jo po buči

2. kulin. kandirana buča (sicilijanska specialiteta)

živeti v preteklosti frazem
(vztrajati pri starih navadah ali dejanjih) ▸ a múltban él
Poleg tega se dobro zavedam, da ne moremo živeti v preteklosti, da potrebujemo razvoj. ▸ Emellett tisztában vagyok azzal, hogy nem élhetünk a múltban, hogy fejlődésre van szükségünk.
Vsaka primerjava z bivšimi mu bo sporočila, da živite v preteklosti. ▸ Bármilyen összehasonlítás az exével azt fogja sugallni neki, hogy a múltban él.

задолбить s kljunom ubiti; (gov.) haguliti se;
з. себе trmasto vztrajati pri svojem

стоять stati;
с. на квартире biti na stanovanju, stanovati;
с. на своём vztrajati pri svojem;
с. за кого горой na vso moč se zavzemati za koga;
с. за что грудью pogumno braniti;
с. за правду braniti pravično stvar;
с. на коленях klečati;
с. на повестке дня biti na dnevnem redu;
с. душой у кого gnjaviti koga;
с. у руля (у власти) imeti oblast;
с. на точке замерзания ne ganiti se z mesta;
на дворе стоят морозы zunaj pritiska mraz