Franja

spēcie

A) f invar.

1. knjižno podoba, videz:
sotto specie di v podobi; s pretvezo:
sotto specie di uomo v človeški podobi
sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
merce di tutte le specie blago vseh vrst
la specie umana človeški rod

3.
fare specie začuditi

4.
una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

5.
in specie posebno, predvsem

B) avv. posebno, predvsem

spécie -i f vrsta; zvrst

species [spí:ši:z] samostalnik
zoologija, botanika vrsta, zvrst, razred; sorta, vrsta; miselna slika, predstava
religija zunanja podoba (kruha in vina)

the species, our species človeški rod, človeštvo
a species of nekak

speciēs -ēi, f (speciō -ere)

A. act.

1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —

B. pass.

I.

1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.

2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.

3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —

II.

1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).

2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.

Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc.

Spezies, die, (-, -) Biologie vrsta

squadra² f

1. skupina, grupa:
squadra volante leteča policija

2. voj. četa

3. hist.
squadra d'azione fascista fašistovska skvadra

4. šport moštvo, vrsta:
squadra di calcio nogometno moštvo
gioco di squadra moštvena igra; pren. usklajena akcija

stamp¹ [stæmp] samostalnik
žig, pečat; vtisk, odtis(k), sled; poštna znamka; kolek; poštni žig
mehanika naprava za žigosanje; kovanje
figurativno kov, narava, značaj, baža, vrsta
figurativno ugled; bat; stopa; teptanje, topotanje, cepet(anje), udarjanje (udarec) z nogo ob tla
množina, zastarelo, ameriško, sleng (papirnati) denar

affixed stamp nalepljena znamka
a man of his stamp mož njegovega kova
official stamp uradni žig
postage stamp poštna znamka
revenue stamp kolek
rubber-stamp štampiljka
signature stamp žig s podpisom, faksimile (žig) podpisa
to affix a stamp pritisniti žig
avoid men of his stamp! izogibaj se ljudi njegove baže!
to bear the stamp of truth nositi pečat resnice
to give a stamp to s.th. dati pečat čemu
to put on a stamp nalepiti znamko

stampo m

1. model, kuhinjski kalup

2. tehn. kalup:
essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
un uomo di vecchio stampo človek starega kova

4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

5. lovstvo ptič vaba

6. biol., kem. model

strain³ [stréin] samostalnik
rod, družina, linija
biologija rasa, čista linija; (rasni) znak, poteza, primes; poreklo, izvor; (dedno) nagnjenje, dispozicija, poteza (v značaju); soj, vrsta, sorta
zastarelo oploditev

a strain of Greek blood (značilna) lastnost (poteza, kanec) grške krvi
a strain of insanity dedna nagnjenost k blaznosti
a strain of fanaticism sled (nadih, poteza) fanatičnosti

striga¹ -ae, f (stringere; stri[gae appellabantu]r ordines rerum [inter se contin]uate conlocata[rum, a stringe]ndo dictae Fest.) stríga

1. dolga travna ali žitna réd (f), redovníca, vrsta, plast: tunc demum convertemus et utrimque siccatum coartabimus in strigam atque ita maniplos vinciemus Col.

2. vrsta šotorov, šotorišče, kamp: striga autem castrense vocabulum est intervallum turmarum significans, in quo equi stringuntur Char.

3. podolžna proga zemlje ali brazda (od juga proti severu): quidquid autem secundum hanc condicionem in longitudinem est delimitatum, per strigas appellatur Front., ager per strigas et per scamna divisus et adsignatus est more antiquo in hanc similitudinem, qua in provinciis arva publica coluntur Front.

stripe [stráip]

1. samostalnik
(barvasta) proga, trak; plast
vojska barvni obšivek, trak na kapi, na uniformi
ameriško, figurativno vrsta, sorta
zastarelo udarec z bičem
množina bičanje, šibanje
množina, britanska angleščina, pogovorno tiger

a man of quite a different stripe človek čisto različnega kova
Stars and Stripes zastava ZDA; ameriška narodna himna
zebra's stripes zebrine proge
to get (to lose) one's stripes dobiti (izgubiti) čin, napredovati, biti povišan (degradiran)

2. prehodni glagol
okrasiti s progami, progasto pobarvati; razdeliti na dolge ozke kose; (redko) tepsti, bičati, šibati

strôj strȍja m, mest. u stròju, mn. stròjevi (češ.)
1. stroj: električni, parni, pisaći, računski, rotacioni, šivaći, štamparski, tiskarski, tkalački; stroj za pranje rublja; staviti stroj u pogon
2. voj. stroj, formacija, vrsta: streljački stroj; ući u stroj; izaći iz -a; izbaciti iz -a
3. voj. operativna enota, stroj: da se prekomanduje u administraciju, za stroj ovaj vojnik nije

strȕka ž
1. stroka: čovjek od -e strokovnjak; to nije tvoja struka
2. ogrinjalo (v Črni gori in Hercegovini): struka od crne vune, izatkana od debelog konca
3. niz: struka bisera
4. vrsta, sorta: ima ljudi svake -e

style¹ [stáil] samostalnik
slog, stil, način (govora, pisanja, življenja itd.); dober, pravilen način
arhitektura slog; moda, model, kroj
šport stil, tehnika; uglajeno vedenje, fin način, okus, eleganca, imenitnost; (službeni) naslov, naziv, ogovarjanje, titula
ekonomija, pravno tvrdka, ime tvrdke; vrsta, kategorija; štetje časa (koledar)
zgodovina pisalo
poetično pero ali svinčnik; igla (bakrorezna, gramofonska itd.)
medicina sonda; kazalec sončne ure
tisk stil pisanja in pravopis

in style na lep način
in good (bad) style (ne)okusno
the latest style najnovejša moda
under the style of pod naslovom (imenom, firmo)
a gentleman of the old style gentleman stare šole
a squire of the old style staromoden podeželski plemič
lofty style vzvišen slog
New Style gregorijanski koledar
Old Style julijanski koledar
he has no right to the style of earl nima nobene pravice do grofovskega naslova
she has not much style about her ona nima mnogo elegance (okusa)
that is good (bad) style to je dobrega (slabega) okusa
that's the style! pogovorno tako je (prav)!
the matter is worth more than the style figurativno vsebina je več vredna kot oblika
my style is plain John Smith moje ime je preprosto J. S.
to put on style ameriško, pogovorno delati se finega
they live in fine (great) style oni živijo razkošno

succesiúne -i f

1. zaporedje, niz, vrsta

2. nadaljevanje

3. dedovanje; nasledstvo

succession [səkséšən] samostalnik
sleditev, zaporednost; niz, (nepretrgana) vrsta, veriga; nasledstvo, dedovanje (to s.th. česa)
pravica nasledstva; vrsta naslednikov, nasledniki, dediči, nasledstvo; prevzem (službe itd.)

in succession zaporedoma, eno za drugim
in due succession v lepem zaporedju, (pravilno) po vrsti
in succession to George II kot naslednik Jurija II
succession duties davek na dediščino
a succession of profitable bargains vrsta ugodnih kupčij
succession to the throne nasledstvo na prestolu
law of succession zakon o nasledstvu
the Stuart succession nasledniki Stuartovci
weeks in succession cele (zaporedne) tedne
to be next in succession to s.o. kot prvi slediti komu

succession [süksɛsjɔ̃] féminin nasledovanje, nasledstvo (prestola); dediščina, zapuščina; zaporednost, postopnost, zaporedje, (nepretrgana) vrsta, serija

succession des saisons zaporednost, menjavanje letnih časov
succession d'incidents, de formalités vrsta nesreč, formalnosti
succession vacante zapuščina, ki je nihče ne zahteva, terja
succession ininter-rompue nepretrgana vrsta
succession de visiteurs vrsta obiskovalcev
guerre féminin de la Succession d'Espagne španska nasledstvena vojna
partager une succession razdeliti dediščino
recevoir par voie de succession podedovati
répudier une succession zavrniti dediščino

successione f

1. pravo dedovanje:
successione ereditaria, legittima, necessaria, testamentaria nasledstveno, zakonito, nujno, oporočno dedovanje
imposta di successione davek na dediščino

2. vrsta, zaporedje

3. mat. vrsta, niz, zaporedje

successiveness [səksésivnis] samostalnik
zaporednost; vrsta, niz

suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe

suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
suerte humana človeška usoda
caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
entrar en suerte (iz)žreban biti
elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
tener buena suerte srečo imeti
a la suerte na slepo srečo
de baja suerte nizkega stanu
de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
de ninguna suerte nikakor ne
de otra suerte drugače, sicer; razen tega
de primera suerte prvovrsten
de suerte que tako da
por suerte slučajno, na srečo
¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
echar suertes žrebati
de todas suertes na vsak način, vsekakor