Franja

débattre* [debatr] verbe transitif debatirati, diskutirati, razpravljati (quelque chose o čem), pretresati

se débattre otepati se, figuré boriti se, upirati se (contre quelque chose čemu)
débattre du prix zbi(ja)ti ceno
débattre une question pretresati vprašanje
se débattre avec ses soucis quotidiens otepati se z vsakdanjimi skrbmi
se débattre comme un beau diable, comme un forcené besno se otepati, se upirati

débroussailler [-saje] verbe transitif očistiti (zemljišče) od grmičja, trnja; (figuré)

débroussailler une question difficile rešiti težko vprašanje

délavski labour; workers'

délavska četrt (mestna) work ing-class district
délavsko društvo workers' association (ali union)
délavska družina worker's family, workingclass family
délavsko gibanje labour movement
délavska (stanovanjska) kolonija workers' hostels, labour colony
délavsko (nezgodno) zavarovanje workers' (accident) insurance
délavski odbor workers' committee
délavski razred working class
délavsko samoupravljanje workers' self-management
délavski síndikat trade union, trades union
délavski sloji working classes
délavski stan the working class
délavsko stanovanje workman's dwelling
délavski svèt workers' council, works council, wage earners' council
délavska stranka VB Labour Party
délavsko vprašanje labour question
délavski zastopnik labour representative
délavska zveza working men's trade union
délavska kontrola workers' supervision

délavski ouvrier, d'ouvrier(s); travailliste

delavsko vprašanje question ženski spol ouvrière
delavsko gibanje mouvement moški spol ouvrier, (v Angliji) mouvement travailliste, travaillisme moški spol
delavska stranka parti moški spol ouvrier, (v Angliji) parti travailliste
delavski razred, sloj classe ženski spol ouvrière
delavska knjižica livret moški spol de travail
delavski svet conseil moški spol ouvrier
delavsko samoupravljanje autogestion ženski spol ouvrière

délavski obrero

Delavski dom Casa f de los obreros
delavsko društvo (gibanje) centro m (movimiento m) obrero
delavska (mestna) četrt (kolonija) barriada f (colonia f) obrera
delavska stranka partido m obrero, partido laborista
delavski razred clase f obrera
delavska brigada brigada f de obreros
delavsko vprašanje (samoupravljanje) cuestión f (autogestión f) obrera
delavski zastopnik (vlak, svet, sindikat) representante m (tren m, consejo m, sindicato m) obrero
delavski voditelj dirigente m obrerista
delavsko zavarovanje seguro m (ali seguridad f) laboral
delavska zaščita protección f laboral
delavska univerza universidad f obrera

dēlīberātiō -ōnis, f (dēlīberāre)

1. premišljanje, razmišljanje, tehtanje, preudarjanje, posvetovanje: consilii capiendi d. Ci. o sklepu, ki ga je treba narediti, difficilis est d., quemnam bello praeficiendum putetis Ci., res cadit in deliberationem ali res habet deliberationem Ci. stvar je treba premisliti, deliberationes habebat domi de re publica Ci. posvetoval se je o … , deliberatio omnis haec est, si … Ci. pri tem gre le za vprašanje, fuerit ista eius d. L., tenuit eum et de Hannibale d. L., privata d. Q.

2. ret. posvetovalni govor: Ci. (De orat. I, 6, 22), Q. (II, 21, 18).

délibération [-rasjɔ̃] féminin posvetovanje; sklep; figuré premislek

sans délibération brez premisleka
salle féminin des délibérations posvetovalnica
mettre une guestion en délibération dati vprašanje v razpravo
prendre une délibération skleniti
après mûre délibération po zrelem premisleku

delikáten délicat; délicieux, exquis; scabreux

delikatno vprašanje une question délicate
delikatna tema un sujet délicat, scabreux

delikáten (-tna -o) adj.

1. (neprijeten, kočljiv) delicato:
delikatno vprašanje faccenda, questione delicata

2. (nežen, občutljiv) delicato; armonioso; sensibile:
barve v delikatnih tonih colori di tonalità delicate

3. (okusen, slasten) delicato, gustoso

deln|i [é] (-a, -o)

1. Teil- (donos der Teilertrag, invalid der Teilinvalide, astronomija mrk die Teilfinsternis, pojem der Teilbegriff, rezultat das Teilergebnis, sistem das Teilsystem, sporazum die Teileinigung, uspeh der Teilerfolg, znesek der Teilbetrag, invalidnost die Teilinvalidität, mobilizacija die Teilmobilisierung, odpoved die Teilkündigung, odpoved nečemu der Teilverzicht, odpoved sistema der Teilausfall, pokojnina die Teilrente, proteza die Teilprothese, rešitev die Teillösung, ptica selivka der Teilzieher, pravo spolnitev die Teilleistung, terjatev die Teilforderung, vsota die Teilsumme, zaposlitev die Teilzeitbeschäftigung/Teilbeschäftigung, disciplina die Teildisziplin, plačilo die Teilleistung, področje das Teilgebiet/ der Teilbereich/ die Teildisziplin, kasko zavarovanje die Teilkaskoversicherung, vprašanje die Teilfrage)

2. partiell, Partial-
astronomija delni lunin mrk partielle Mondfinsternis
matematika delna množica ➞ → podmnožica
delna vsota die Partialsumme
matematika delni ulomki Partialbrüche, Teilbrüche
razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung

3.
delno pravo das Partikularrecht

4.
delni izpit das Vorexamen
medicina delna ohromelost die Schwäche

dēmergō -ere -mersī -mersum

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), v pass. tudi potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se: caput Ci. poet., candens ferrum … in gelidum … imbrem Lucr., in aquam Plin., d. equos innatantes Plin.; na vprašanje kam? pesn. in poklas. tudi z dat.: d. ponto puppim O., udo (sc. solo) ungulas Col., pullos mari, repugnantes cloacis Suet.; pesn.: (sol) sex ubi sustulerit, totidem demerserit orbes O. ko je šestkrat svoj kolut … potopilo, Titan … igniferi tantum demerserat orbis, quantum … Lucan.; intr. demergere (o soncu) = zaiti, zahajati: demergit sol et nascitur Min.; večinoma v pass. s pass. ali med. pomenom: C. Marius in palude demersus Ci., Marium senile corpus paludibus occultasse demersum Ci., quae demersa liquorem obeunt Lucr., delphinumque modo demersis aequora rostris ima petunt V., alia in caenum demersa eruebantur Cu., quibus (venenis) mox a Claudio demersis infecta maria traduntur Suet., lapsu equi in profundum demergi Aur., cum lapides in Tiberim essent demersi naufragio Dig.; pren.: Siculo demergere foedera ponte Sil., in profundo veritatem esse demersam Ci., veritatem demersam esse in aliquo quodam puteo ali in profundo quodam puteo Lact.; occ.
a) (ladje) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati): eum … foeda tempestas adorta prope cum omni classe demersit L., d. navigia Plin., demersā nave ali demerso navigio perire Auct. b. Alx., parte Liburnicarum demersā Suet.; poseb. v boju: triremen hostium perforare et d. L., omnes fere naves aut d. aut capere Cu., centum et quattuor naves hostium d. Eutr.
b) dol potisniti, dol poriniti: dapes avidam in alvum O. hlastno pogoltniti, labores plebis in fossas cloacasque exhauriendas demersae L. potisnjenega (vtaknjenega) v jame … , d. colla humeris Stat. skriti, per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui Ap.
c) agr. vsaditi (vsajati): stirpem Col., ramum terrae (v zemljo), surculos Pall.

2. pren. pogrezniti (pogrezati) = dol potisniti, potlačiti, poniž(ev)ati; v pass. pogrezniti (pogrezati) se, propasti (propadati): fortuna … , quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N., animus caelestis … quasi demersus in terram Ci., patriam demersam extuli Ci., totam plebem aere alieno demersam esse L. da je zakopano v dolgove, concĭdit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H. se je pogreznila v pogubo, in mortem paene demersus Ps.-Q. se je skoraj pogreznil v žrelo smrti, d. alicuius filiam in perpetuam virginitatem Iust. obsoditi na večno devištvo.

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

denáren monetario; pecuniario; financiero; de dinero

denarni dotok afluencia f de dinero
denarna enota unidad f monetaria
denarni dar donativo m de dinero
denarna globa multa f
denarno gospodarstvo economía f monetaria
denarna kriza crisis f monetaria
denarna menjava cambio m de moneda
denarno nakazilo, nakaznica giro m postal
denarna nagrada recompensa f en dinero
denarna naložba colocación f (ali inversión f) de dinero
denarni obtok circulación f monetaria (ali de dinero)
denarno pismo pliego m de valores declarados
denarno naplačilo (predujem) anticipo m
denarna podpora ayuda f pecuniaria, (državna) subvención f; subsidio m
denarno posojilo empréstito m financiero
denarni presežek excedente m de dinero
denarni prihranek ahorro m de dinero
denarna sredstva recursos m pl pecuniarios (ali financieros); fondos m pl
denarni promet movimiento m de fondos
denarne skrbi preocupaciones f pl de dinero
denarna stiska dificultad f financiera; fam apuro m de dinero; penuria f de dinero
biti v denarni stiski fam estar en un apuro de dinero
denarni trg mercado m monetario
denarna vloga depósito m
denarno vprašanje cuestión f de dinero
denarna zadeva asunto m de dinero
denarni zavod establecimiento m bancario; instituto m de crédito

départager [-taže] verbe transitif prenehati enakost glasov z novim glasovanjem, ki ustvari večino; izbrati med (dvema mnenjima, metodama, taboroma), odločiti

la voix du président a départagé les jurés predsednikov glas je odločil pri enakem številu glasov dveh skupin porotnikov
poser une nouvelle question pour départager deux concurrents ex aequo staviti novo vprašanje za določitev zmagovalca med dvema enakima konkurentoma

déplacé, e [deplase] adjectif (ki je) na nepravem mestu; neumesten; technique prestavljen, premaknjen

personne féminin déplacée (političen) izgnanec, begunec
question féminin déplacée neumestno vprašanje

dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji

du dernier zelo, skrajno
c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
jusqu'au dernier do poslednjega moža
la dernière année zadnje leto
l'année dernière preteklo leto
l'an dernier lani
ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
en dernière analyse konec koncev
(familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
en la dernière extrémité v skrajni sili
aux dernières extrémités do skrajnosti
en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
dernière heure (figuré) zadnja poročila
le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
le dernier jugement (religion) poslednja sodba
le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
le dernier venu zadnji prišlec
une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
arriver bon dernier nazadnje priti
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
la dernière fois zadnjikrat

désaccorder [dezakɔrde] verbe transitif, musique razglasiti (un piano klavir); povzročiti nesoglasje, disharmonijo; prinesti needinost (quelque chose v kaj); vieilli zasejati razdor, spreti

cette question a désaccordé les deux familles to vprašanje je sprlo obe družini

detajl moški spol (-a …) das Detail
posnetek detajla die Detailaufnahme
vprašanje detajlov die Detailfrage

dialecticus 3, adv. -ē (gr. διαλεκτικός) na znanstveni razgovor ali filozofsko razpravljanje nanašajoč se, dialektičen, dialektiški: captiones Ci., geometricum quiddam … aut dialecticum explicare Ci. kako vprašanje dialektike, redigere aliquid ad legem dialecticam Sen. ph., sapientia d. Plin., d. pars = disputatrix Q., dialectice disputare, dialectice dicta multa Ci., dialectice probare aliquid Q. Od tod subst.

1. dialectica -ae, f (sc. ars): Ci., Q. ali dialecticē -ēs, f: Q. (διαλεκτική, sc. τέχνη) dialektika, nauk o znanstvenem razpravljanju, znanstvena metoda filozofskega razpravljanja, veščina v spornem učenem razgovoru.

2. dialectica -ōrum, n znanstvena preiskava, dialektično preiskovanje, učna pravila (načela) dialektike: Ci.

3. dialecticus -ī, m dialektik, učitelj dialektike: Ci., Q., Gell., Dig.

difficile

A) agg.

1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček

4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega

6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel

B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati