Franja

snowdrop [snóudrɔp] samostalnik
botanika zvonček
ameriško, pogovorno vojaški policist

Soldatensprache, die, linguistisch: vojaški žargon

soldier¹ [sóuldžə] samostalnik
vojak, borec
figurativno odličen vojaški poveljnik
navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
sleng posušen slanik

soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
soldier's privilege godrnjanje
both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
every inch a soldier vojak od glave do pete
fellow-soldier vojaški tovariš
foot-soldier vojak pešak
old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
tin soldiers vojaki iz cina
the Unknown Soldier Neznani junak
to go for a soldier iti v vojake
to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti

S.P.E. kratica

1. voj.Servizio Permanente Effettivo v stalni vojaški službi

2. Società Pubblicità Editoriale Družba za založniško propagando

speculātor -ōris, m (speculārī)

1. opazovalec, oprezovalec, po(i)zvedovalec, oprezač, oprezuh, oglednik, izvidnik, ogledovalec, ogleduh, vohljač, vohun, špijon
a) večinoma v vojni, tudi kot poseben oddelek legije: Varr., S., Auct. b. Hisp., eum … speculatorem quam legatum iudicari maluerunt Ci., hac re … per speculatores cognitā C., cum per speculatores comperisset vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., speculatores mittendos censere L., tesserarius speculator T.; occ. α) vojaki s posebnimi nalogami = telesni stražar (stražnik), vojaški sel, pošiljanec, ordonanc, ordonančnik, ordonančni častnik vojskovodij in cesarjev: Auct. b. Afr., Suet., Cocceio Proculo speculatori T., Othonem comitabantur speculatorum lecta corpora T., dilapsis speculatoribus T. β) rabelj, krvnik: speculatoribus occurit Sen. ph., apud arbitrum speculatorem Tert.; v soobl. spiculātor -ōris, m: Vulg., Hier., Aug.
b) pri čebelah: (sc. apes) speculatores ad pabula ulteriora mittunt Plin.

2. metaf. preiskovalec, raziskovalec, opazovalec, izsledovalec, zasledovalec: naturae Ci., diligentia (sc. mea) speculatorem reformidat Ci., ad has excipiendas voces speculator ex convivis missus L., speculator amicae Pr., speculatores futurae grandinis Sen. ph., Fabius cautā speculator mente futuri Sil., Pinarium … curiosum et speculatorem ratus Suet.

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

status² -ūs, m (stāre)

1. stanje, stoja: status, incessus, sessio, accubatio Ci., habitus, vultus, status, motus Ci.; meton. (konkr.) način stanja = postavitev, ustop, drža, položaj: signorum figura, status Ci., erectus Ci., rectus, indecorus Q., hoc usque eo totā Graeciā famā celebratum est, ut illo statu Chabrias sibi statuam fieri voluerit, quae publice ei ab Atheniensibus in foro constituta est N., artificis status ipse fuit O. sama drža je bila umetniška, je kazala (razodevala) umetnika, status citharoedicus Ap., stare pertinaci statu Gell.; v pl.: crebro commutat statūs Pl., ex quo factum est, ut postea athletae ceterique artifices iis statibus in statuis ponendis uterentur quomodo (= quibus) victoriam essent adepti N., effingere status quosdam Q.; occ. vojaška postavitev, vojaški položaj, tudi borilski ustop, borilska drža, borilski gard: in statu stat senex Pl., statu movere hostem L., statum proeliantis componit Petr., Manlius statum Galli conturbavit Quadr. ap. Gell., minaci Porphyrion statu H.; metaf.: saepe adversarios de statu omni deiecimus Ci. smo vrgli iz … borilske postavitve = smo popolnoma zbegali, quae (sc. vis) … animum perterritum loco saepe et certo de statu demovet Ci., neque enim dubito, quin ii tales viri … de statu suo declinarint Ci., constanter in suo manebat statu Ci.

2. metaf.
a) postava = stas, telesna velikost, rast, statúra: mediastinus (sc. servus) qualiscumque status potest esse Col., canis status longior productiorque Col., in gallinaceis status altior quaeritur Col., longissimi status Col.
b) stan = stanje, položaj, razmere, okoliščine, kakovost, státus: nihil semper suo statu manet Ci., restituere aliquem in pristinum statum Ci., deteriore statu esse Ci., in pristinum statum redire C. dobiti prejšnjo (nekdanjo) veljavo, cum iam ille urbanas res … commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. da so se razmere v mestu izboljšale, da se je položaj v mestu izboljšal, eo tum statu res erat, ut … C. razmere so bile tedaj take, da … , tedaj je bilo na tem, da … , cum in hoc statu res esset (essent) L., post tertium diem, quam in hoc statu fuerat Cu., omnis Aristippum decuit color et status et res H., flebilis ut noster status est O.; z gen.: civitatis Ci., L., rei publicae, optimatium, mundi, orbis terrae, naturae, vitae Ci., sollicitare statum quietae rei publicae L., status rerum Ci. ep., L., mentis Ci., Sen. tr., animi Sen. ph., neque de statu nobis nostrae dignitatis est recedendum Ci. odstopiti od dosedanjega ugleda, opustiti dosedanji ugled, hic belli status erat T., status caeli L., Cu., Col., Sen. tr. ali caeli et stellarum Ci. ali aëris Lucr. stanje, kakovost; v pl.: ad omnes vitae status Ci. ep., regum status decemviris donabantur L. pravice.
c) occ. α) (v pozitivnem pomenu) ugodno (trdno) stanje, ugoden (trden) položaj, ugodne (naklonjene, cvetoče) razmere, obstanek, obstoj, blaginja, blagor, blagovitost: rei publicae statum labefactare Ci., salutem suam in discrimen offerre pro statu civitatis et pro communi libertate Ci., nullum habentibus statum ali omnibus statum concupiscentibus Vell. blaginjo; v pl.: multorumque excisi status T. in blaginja mnogih je bila uničena. β) (v negativnem pomenu) nesrečno stanje, neugoden položaj, neugodne razmere: is urbanarum rerum status, ut ita dixerim, fuit Amm. γ) država, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: statui Romano prodesse Amm., recepto Orientis statu Vop. δ) stan po rojstvu (stan svobodnorojenega ali suženjski, patricijski ali plebejski), družbeni sloj, družbeni položaj, družbeni status: Icti. idr., adgnationibus familiarum distinguuntur status Ci.; statū līber ali statū lībera, gl. statū-līber. ε) status (sc. aetatis) starost 25 let, moška doba, polnoletnost, doletnost, doraslost, odraslost: Cod. I., cum ad statum suum frater pervenisset Dig. ζ) kot ret.t. t. status causae ali samo status stanje (status, položaj) stvari, stanje preiskave: Ci. idr., statum Graeci στάσιν vocant Q. η) kot gram. t.t. glagolski način: per genera, tempora, personas, modos, sive cui status eos dici … placet Q.

Strafarrest, der, Heerwesen, Militär vojaški zapor

supplēmentum -ī, n (supplēre)

1. dopolnilo, dopolnitev: singula capita in supplementum gregis reservantur Col., speciosum adiectum supplementum Campanae coloniae Vell., bello captos in supplementis urbium dividit Iust., supplementum operi postulabant Ap., supplementa et dapes Ap. slaba jedila, slabe jedi.

2. klas. le kot voj. t.t. (vojaško) dopolnilo, (vojaška) dopolnitev: Iust., supplementum exercitūs L., legiones … supplemento explevit L., in supplementum classis iuventus armaque data L., ceteram multitudinem incolarum iuvenum ac validorum servorum in classem ad supplementum remigum dedit L.; occ. (konkr.) okrepitev (okrepitve), ojačenje, dopolnilno moštvo (vojaštvo), dopolnilna vojska, nadomestne enote, vojaška rezerva, rezervne enote, rezervisti (starejše prihranjenci), pomožno vojaštvo, pomožna vojska, rekrutiranje, novačenje, nabor, rekruti, vojaški novinci: Amm. idr., ut supplementum Bibuli legionibus scriberetur Ci. ep., partem copiarum ex provincia supplementumque, quod ex Italia adduxerat, in Helvios … convenire iubet C., supplementum veteribus (sc. exercitibus) scribere L. nabrati (nabirati) nadomestne (rezervne) enote (rezervo), utrique praeceptum, ut in supplementum milites legerent Cu. da naj nabereta vojsko za nadomestne enote (rezervo).

3. metaf. dopolnilna (dodatna) pomoč: cornei circuli supplemento Suet., artis magicae supplementa Ap.

sutler [sʌ́tlə] samostalnik
marketendar, -ica, vojaški branjevec in krčmar, kantiner

šìnjel -èla m (rus.) vojaški plašč: skinuti šinjel

šinjèlčić m vojaški plašček

táin m (t. tajyn, ar.)
1. obrok, prehrana, oskrba: hrani do trista momaka na svom hljebu i na svom tainu
2. vojaški kruh: pod miškom je nosio polumesec taina

tálum m (t. talim, ar.)
1. vojaško vežbanje, vojaški pouk
2. dresura

tamburo

A) m

1. glasba boben:
a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
battuta di tamburo znak z bobnom
rullo del tamburo bobnanje
avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
battere il tamburo pren. delati reklamo zase

2. bobnar; vojaški tambor

3. arhit. tambur (kupola)

4. arhit. boben (pri stebru)

5. tehn. boben

6. voj.
pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček

7. avto zavorni boben

8. inform.
tamburo magnetico magnetni boben

9. navt.
tamburo dell'ancora sidrni boben
tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)

10. tekstil boben
tamburo a denti bobnasti rahljalnik

11. hist. skrinjica za ovadbe

12. publ. žarg. oglas abonentskih cen

13. gled. vitel (za premikanje scen)

14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)

B) agg. invar. zool.
pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna)

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

tīrōcinium -iī, n (tīrō; prim. latrō-cinium)

1. prva vojaška služba, vojaško novaštvo, vojaško novinstvo, vojaška neizkušenost: senatus tirocinio iuvenis movetur L., tirocinium militiae Val. Max., propter exercitus paucitatem et tirocinium Auct. b. Afr., tirocinium ponere (deponere) Iust. ali tirocinii rudimenta deponere Iust. prvič poskusiti (poskušati) naučiti se vojaške službe, prvič iti v vojno, (sc. hostes) tirocinia militum imbuebant Fl. so potili (naše) neizkušene vojake, so bili (našim) vojakom vojaška šola.

2. meton. vojaški novinci, vojaški novaki, mladi vojaki, rekruti: cum contemptum tirocinium barbaros excitare possit L.

3. metaf.
a) novaška ali novinska neizkušenost: cum senatus et tirocinio et perturbatione iuvenis moveretur L.
b) prvi poskus (poizkus, preizkus), prva poskušnja (preizkušnja): tirocinium navium Plin. poskusna (= prva) vožnja, prva plovba, producta fuerit tirocinio Plin. na poskušnjo, na preizkušnjo = prvič, potest tirocinium esse homicidium, parricidium non est Sen. rh.
c) prvi (javni) nastop: ut filios suo quemque tirocinio (vsakega, ko bi oblekel moško togo) deduceret in forum Suet., dies tirocinii Suet., in L. Paulo accusando tirocinium ponere L. prvič nastopiti.

tīrōnātus -ūs, m (tīrō) novačenje, vojaški nabor: Cod. Th.

tradotta f vojaški vlak