Franja

Zadetki iskanja

  • nasführen voditi za nos, vleči za nos
  • niederziehen* potegniti/vleči navzdol/dol
  • osluhívati oslùhujēm poslušati, vleči na ušesa: harambaša osluhuje otkle vjetar duva, puše
  • otézati òtēžēm
    I.
    1. raztegovati: otezati u govoru
    2. zavlačevati: otezati posao
    II. otezati se
    1. raztegovati se
    2. zavlačevati se
    3. vleči se: med se oteže; stvar se oteže
  • pad4 [pæd] prehodni glagol & neprehodni glagol
    pešačiti, vleči se

    to pad the hoof; ali to pad it pešačiti
    to pad along tavati, racati
  • paumoyer [pomwaje] verbe transitif, marine vleči kvišku z roko (vrv); omehčati (usnje) z rokavično dlanjo
  • pel-liciō ali per-liciō -ere -lēxī -lectum (per in lacere)

    1. vabiti, privabiti (privabljati), zvabiti (zvabljati), zavesti (zavajati), mamiti, primamiti (primamljati), zamamiti (zamamljati), premamiti (premamljati), obnoriti, pritegniti (pritegovati), nase vleči, nase vezati, pridobi(va)ti koga, priljubiti (priljubljati) se, prikupiti (prikupljati, prikupovati) se komu: L. Andr. ap. Prisc., Pl., Ter., Col. idr., populum in servitutem L., mulierem ad se Ci., vim ferri Lucr. (o magnetu), militem donis, populum annonā T.

    2. occ.
    a) z zagovori in magično umetnostjo tuje poljske pridelke zvabiti (zvabljati) na svojo njivo: fruges alienas Plin., segetem alienam Tab. XII ap. Serv.
    b) na svojo stran spraviti (spravljati), pridobi(va)ti, obrniti (obračati) za seboj: multo maiorem partem sententiarum sale tuo … pellexisti Ci.

    Opomba: Pf. pellicui: L. Andr. idr. predklas. pisci pri Prisc.
  • pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

    se pendre obesiti se
    pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
    pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
    pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
    (familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
    (familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
    laisser pendre ses bras povesiti roke
    pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
    pendre au croc (figuré) obesiti na klin
    ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
    il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
    se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
    se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
    il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
    il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv
  • per-vellō -ere -vellī (per in vellere)

    1. krepko potegniti (potegovati) kaj, krepko (po)vleči, krepko (po)cukati, prije(ma)ti, (iz)puliti kaj, koga (za kaj): nates Pl., aurem Ph., aurem alicuius Val. Max. koga spomniti (opomniti), aurem sibi Sen. ph. spomniti se.

    2. metaf.
    a) (raz)dražiti (razdraževati): radices pervellunt stomachum H.
    b) (u)žaliti, (za)boleti, prizade(va)ti, v živo zade(va)ti: fortuna pervellere te poterit Ci.
    c) ostro pretres(a)ti, strogo (pre)rešetati (prerešetavati): ius civile Ci.
    d) (vz)dramiti, vzbuditi (vzbujati): hanc (sc. fidem) pervellamus Sen. ph.
  • plod2 [plɔd]

    1. neprehodni glagol
    vleči se, vlačiti se, s trudom hoditi (along, on)
    figurativno truditi se, garati, guliti se (at, on, upon)

    2. prehodni glagol
    s trudom si utirati pot (to plod one's way)
  • plumer [plüme] verbe transitif (o)skubsti (tudi figuré); figuré vleči komu denar iz žepa

    se plumer (populaire) iti v posteljo
    il s'est fait plumer oskubli so ga
  • pòprati pòperēm
    1. poprati, izprati
    2. pomiti, umiti, poplakniti: poperi tu čašu
    3. namočiti: radi bijeljenja poprati platno
    4. ekspr. vleči po zobeh, postati predmet opravljanja: nemoj da te poperu po ustima
  • potézati pòtēžēm
    I.
    1. potezati, potegovati: potezati kola naprijed
    2. izdirati: potezati mačeve
    3. vlačiti: potezati koga za kosu
    4. srkati: potezati iz boce
    II. potezati se
    1. ekspr. vlačiti se: potezati se po sudovima
    2. vleči se: ovo se pitanje dosta poteže
  • pound4 [páund]

    1. prehodni glagol
    tolči, raztolči, zdrobiti, razdrobiti; butati, bobnati, razbijati (s pestmi); zabijati, močno udarjati

    2. neprehodni glagol
    razbijati (tudi srce), bobnati; vleči noge za seboj (zlasti along)
    klecati (kolena)

    ameriško, sleng to pound the ear spati
    to pound into s.o. vbijati komu kaj v glavo
    to pound away at delati z vso vnemo; napadati, kritizirati
  • povláčiti pòvlāčīm
    I.
    1. povlačiti: povlačiti njivu drljačom
    2. imeti za posledico: jedno zlo djelo povlači za sobom drugo
    II. povlačiti se
    1. umikati se: povlačiti se pred neprijateljem
    2. vleči se: to se povlači već nekoliko godina
  • prae-gravō -āre -āvī -ātum (prae in gravāre)

    I. trans.

    1. zelo (ob)težiti, s svojo težo (po)tlačiti navzdol, potegniti (potegovati) navzdol (k tlom), (po)vleči navzdol (k tlom), potisniti (potiskati) navzdol (k tlom): praegravata inhaerentibus (sc. telis) scuta L., praegravato capite saepius, quam consuevit Col.

    2. metaf.
    a) (preveč) obtežiti (obteževati), biti v nadlego, nadlegovati, težiti: corpus animum praegravat H., exonerare praegravante (prenadležne) turbā regnum L., ne quem tributorum sarcina praegravaret Amm.
    b) (po)tlačiti = preseči (presegati), zatemniti (zatemnjevati), zasenčiti (zasenčevati), potisniti (potiskati) v ozadje: L., artes infra se positas H., omnīs foculos, omnīs aras Bithyniae Marte ipso iudice pectus Hannibalis praegravasset Val. Max.

    II. intr.

    1. preveliko težo imeti, pretežek (pretežak) biti: ne praegravet fructus parte aliquā Plin., caper flaccidis et praegravantibus auribus Col. s klapastimi (klapavimi, povešenimi) ušesi, klapouh.

    2. metaf. premag(ov)ati, prevlad(ov)ati, pretehtati, biti odločilen, biti več vreden: pars civitatis deterior quanto praegravat Sen. ph., haec pars (sc. malorum) multum praegravabit Sen. ph., praegravant cetera facta dictaque eius Suet., si nulla (sc. causa) praegravet Ulp. (Dig.).
  • pròlaziti -īm
    1. iti mimo: prolaziti pored koga, pored kuće
    2. iti skozi: konac ne prolazi kroz ušice igle; željeznica prolazi kroz grad
    3. z uspehom končavati: studenti dobro prolaze na ispitima
    4. minevati: vrijeme brzo prolazi
    5. prehajati: voda prolazi kroz tkaninu
    6. vleči se: misao oslobodenja prolazi kroz vjekove
    7. pasirati: zakonski prijedlozi redom prolaze u skupštini
    8. dobro se prodajati: roba dobro prolazi
  • provláčiti pròvlāčīm
    I.
    1. vdevati: provlačiti konac u iglu
    2. prevlačiti: provlačiti britvu po remenu
    3. vlačiti skozi
    II. provlačiti se
    1. vleči se: ta se misao provlači kao crveni konac kroz sve događaje
    2. vlačiti se skozi
  • pull on

    1. prehodni glagol
    navleči nase, obleči

    2. neprehodni glagol
    vleči se, iti, veslati naprej
  • rack5 [ræk]

    1. samostalnik
    od vetra gnani oblaki, gmota oblakov

    2. neprehodni glagol
    poditi se, drveti; vleči se, biti gnan od vetrov (o oblakih)