Franja

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

attumulō (adtumulō) -āre -ātus

1. kakor hrib visoko obsuti, posuti (posipati), prepluti: (orca) adtumulata fluctibus Plin.; occ. z gomilo pokri(va)ti: Ambr.

2. (na)kopičiti, (na)grmaditi: ventorum flatu congeriem harenae adtumulantium Plin. (pri nekaterih tudi accumulantium).

augeō -ēre, auxī, auctum (prim. gr. αὔξω, αὐξάνω množim, lat. auctor, augustus, auxilium)

1. rasti, rast pospešiti (pospeševati) čemu, v rasti spešiti kaj, oplajati, (o)rodovititi: quidquid est hoc, omnia animat, format, alit, auget,... Pac. ap. Ci., (aër) concretas in nubes cogitur humoremque colligens terram auget imbribus Ci., quodcumque alias ex se res auget alitque Lucr., (ilex) aucta in altitudinem S. visoko zrasel, corpus augere volentibus... conducit inter cibos bibere Plin., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut... Plin. iun. se je tako ponašal s plodnim uspevanjem semen, da...

2. večati, poveč(ev)ati, (raz)širiti, množiti, pomnožiti (pomnoževati), ojačiti, ojačati (ojačevati), (o)krepiti, poviš(ev)ati, pospešiti (pospeševati): vulnus secando Cu., spatium itineris, munitiones C., Esquilias L., pomerium urbis T. razširiti, numerum Pl., numerum dierum Ci., cur legatorum numerus auctus? Ci., aug. caelestium numerum L., (Iuppiter) augeat annos O. daj dolgo življenje, augentur copiae C., aug. copias, exercitum S., nondum satis aucto exercitu T., aug. volucrum turbam O., muros civitatis T., vallum turresque castrorum augebat T. je ojačal, naves turribus auctae T. utrjene, aug. alicuius censum Ci., summam pecuniae L., vectigalia C., tributa provinciis Suet., patrimonium Ci., rem (svoje imetje) Ci., N. ali rem bene Ter., rem familiarem C., divitias, possessiones suas N., augendo aerario T. v okrepitev državne zakladnice, aug. munus cumulatius Ci., si qua (dona) ipse meis venatibus auxi V. sem pomnožil s svojim lovežem, urbem (število meščanov) asylo facto aug. Vell., eae urbes (število prebivalcev teh mest) brevi multum auctae S.; augere se Suet. skrbeti sam zase; aug. flammam O., incendium Cu.; o vodovju: Acesines Indum auget Cu. dovaja Indu vodo; pesn.: auxerat articulos macies O. = je kazala debelejše, formam cultu O. bolj na svetlo staviti, forma aucta est fugā O. se je še bolj kazala; v pass. = rasti, narasti (naraščati): aucto mari S. fr., amnis nimbis hiemalibus auctus O. narasel, fons... simul cum oceano augetur minuiturque Plin., fons... pariter cum eo (Nilo) descrescit augeturve Plin.; aug. cognomentum in barbarum T. v barbarsko obliko zategniti; v pass. o osebah: his copiis auctus Cu. s temi (vojaškimi) pomnožki, Civilis societate Agrippinensium auctus T. okrepljen, novis ex rebus aucti T. zaradi novih razmer podstavljeni, auctus omine T. spodbujen, auctus adiutusque a Demosthene N. uspešno podpiran, tu a me auctus es in petitione quaesturae Ci. si bil podpiran, sem te podpiral; z abstraktnim obj.: gloriam Ci., Suet., gloriam a patre acceptam virtutibus auxit N., aug. auctoritatem alicuius Ci., ne deterioribus honos augeatur Ci., aug. eloquentiam, orandi facultatem Q. pospeševati, orationem Q. glas govora poviš(ev)ati, familiaritatem inter mulieres L., favorem Vell., spem Ci., C., Cu., suspicionem Ci., alicuius suspiciones L., simultatem eius N., eius amentiam S., metum Ci., Cu., timorem Ci., L., formidinem Cu., terrorem C., S., Cu., alicui licentiam C., vos orat, ne suum luctum patris lacrimis, patris maerorem suo fletu augeatis Ci., augebatur eius molestia fletu sororis Ci., aug. alicuius dolorem Ci., laetitiam Suet., hoc vitium aetas non minuit, sed auget Ci., aug. vim morbi L., vires Lucr., O., vires eloquentiae Q., opes N., in singulas dies nostrae opes augentur Ci., quibus rebus opes augeantur C., opes nostrae contusae, hostium auctae S., aug. populi Rom. imperium Ci., rem publicam Ci., S., res (občinstvo) eorum civibus, moribus (po uredbah), agris aucta S., aug. industriam poëtae ad scribendum Ter., alicui ingenium S. fr., suis animum S. ali animos Samnitibus L. povečati pogum, civium improborum auges animos, bonorum spem debilitas Ci. ep., nostris animus augetur C. raste, aucto animo T. spodbujenega duha, bellum augetur C. se širi, festinatione periculum augere Cu., periculum augetur C. se veča, quod quibusdam solacio est, mihi auget quaestionem Ci. mi vzbuja željo, da preiščem stvar.

3. pren.
a) v govoru kaj večati, poveč(ev)ati = kaj večje kazati, kakor je (v resnici), prevelič(ev)ati, pretiravati: non verbi neque criminis augendi causā complector omnia Ci., vereor, ne, qui haec non viderint, omnia me nimis augere arbitrentur Ci., aug. multitudinem de industria Cu., falsa per metum Cu., aliquid in maius L., cuncta ut ex longinquo aucta in deterius adferebantur T., aucta est apud hostes eius rei fama T., modica de moribus adulescentis neque in falsum (po krivem) aucta rettulit T.; occ. v govoru kaj veličati, povelič(ev)ati, na svetlo staviti (postavljati), prehvaliti, povzdigniti (povzdigovati): hanc decisionem Rosci oratione et opinione augere licet, re et veritate mediocrem et tenuem esse invenietis Ci., neque vero verbis auget manum suum..., sed etiam extenuat Ci., augere alterum aut minuere se Ci., augere amplificareque res Ci., aug. hostium vim et copias et felicitatem Ci., peccati atrocitatem Corn., augere, quos infra est Q., aug. principis munus Plin. iun.
b) koga ali kaj s čim obilno preskrbeti (preskrbovati), obdariti (obdarjati), (o)blagodariti, (o)bogatiti, (o)blagostiti, osrečiti (osrečevati), obsuti, obsipati: cives suos copiā rerum Ci., Sullanos possessores divitiis augetis Ci., cives suos agro atque urbibus augeri maluit, quam... N., auget te atque onerat bonis condicionibus Ci., aug. aliquem scientiā Ci., aug. linguam Ci. bogatiti, aram Pl. obogatiti = poveličevati (z daritvami), vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos omnia bene iuvetis, bonis auctibus auxītis (gl. opombo) Formula vetus ap. L. da oblagostite s srečnim uspehom, senectus augetur consilio, ratione, sententiā Ci. je bogata z..., obiluje z..., gravius est spoliari fortunis quam non augeri dignitate Ci., augeri honore Ci. ali honoribus H., T., Suet., augeri gratulatione Ci., largitione potissimos amicorum auxit T., iuvenem... liberalitate auget T., privignos imperatoriis nominibus auxit T., augetur et Agrippina cognomento Augustae T., auctus liberis Pl., Sen. tr., T. ali filiolo Ci. ep. ali filiā T., auctus praedā Ci., spoliis ornatus auctusque Ci., auctus beneficio Ci. ep., urbem omnibus rebus auctam et ornatam cepit Ci., aucta hereditate viri Macr. dedinja za svojim možem; tudi brez abl. = komu pripomoči (pomagati) do imetja, veljave, časti, koga povelič(ev)ati: rem publicam decorarat atque auxerat Ci., illud populi Romani nomen auxit, quod... Ci., solum te commendat augetque temporis spatium Plin. iun.; augeri v komediji v slabem pomenu = α) zadet biti: herus damno auctus est Ter., maerore augeor Pl. žalost me obhaja. β) izgubiti: iam libertā auctus es? Pl. ali zdaj nimaš več osvobojenke? — Od tod adj. pt. pf. auctus 3, le v komp. auctior -ius bolj pomnožen, povečan, povišan, povzdignjen, večji, obilnejši: aegritudo auctior Pl., fortuna, maiestas auctior L., socii honore auctiores C., genus amplissimum acceptum maius auctiusque (bolj čaščen, v večji časti) reliquit L., auctior animi vis Lucr.; superl. le: auctissima basis Trebellius Pollio.

Opomba: St.lat. opt. auxītis (= auxeritis) L. (prim. ausim: audeo); fut. augeam It.

avtomatiziran pridevnik
1. (strojno voden) ▸ automatizáltNajprej so se lotili informatizacije tistih najbolj enostavnih in že avtomatiziranih sodnih postopkov. ▸ Először a legegyszerűbb és a már automatizált bírósági eljárások informatikai feldolgozását kezdték meg.
Povezane iztočnice: avtomatizirani katalog, avtomatizirani menjalnik, avtomatizirani ročni menjalnik

2. (nezaveden; rutinski) ▸ önkéntelen, automatikusKer vsak posameznik razvije svoj specifični slog z utrjenimi, avtomatiziranimi gibi, se nam pogosto zdi, da tehnike ne moremo spremeniti. ▸ Mivel mindenkinél kialakul egy sajátos, rögzült és automatikus mozdulatokból álló stílus, gyakran tűnik úgy, hogy a technikát nem tudjuk megváltoztatni.

barj|e srednji spol (-a …) das Moor
nizko barje das Niedermoor
šotno barje das Torfmoor
visoko barje das Hochmoor, das Moosmoor

beer [biə] samostalnik
pivo; rob osnove pri tkanju

to think no small beer of o.s. visoko ceniti samega sebe, biti domišljav
beer and skittles višek užitka; igrača (lahko delo)
small beer slabo pivo; figurativno malenkost

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

blue¹ [blu:] pridevnik
moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska)
pogovorno nespodoben; konservativen, torijevski

blue blood plemenitaški rod
blue coat vojak, mornar
blue disease modrikavost kože, cianoza
blue devils potrtost; delirium tremens
in a blue funk živčen, prestrašen
to see through blue glasses črno gledati
blue gum vrsta evkaliptusa
blue joke nespodoben dovtip
blue jeans modre delovne hlače
to look (ali feel) blue zbegan, potrt biti
ameriško blue laws pretirano strogi, puritanski zakoni
Blue Monday zaspani ponedeljek
once in a blue moon redkokdaj
to cry blue murder zagnati krik in vik
blue pencil cenzorjev svinčnik
Blue Peter modra zastava (znak za odhod ladje)
till all is blue neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)
a blue note napačen zvok
blue ribbon visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnosti
blue rock vrsta goloba
sleng blue ruin slaba vrsta brinjevca
true blue zvest
to turn (ali make) the air blue kvantati, zmerjati
blue water odprto morje

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

brej|a:
breja trächtig
biti breja trächtig sein, tragen
visoko breja hochtragend

candelero moški spol svečnik; svetilka

estar en candelero imeti visoko dostojanstvo

Carambis -is, acc. -in in -im, f (Κάραμβις) Karambis, visoko in strmo paflagonsko gorovje: Mel., Plin. (tudi Cerambis), Val. Fl.; isto Carambicon prōmunturium Karambsko predgorje: Mel., Plin.

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.

céna precio m

kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo

céniti² estimar, apreciar ; (oceniti) evaluar, valorar

visoko ceniti estimar mucho, tener en gran estima, apreciar mucho
znati ceniti apreciar

chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
chasse au canard sauvage lov na divje race
chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
chasse sans autorisation divji lov
chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
chasse sous-marine podmorski lov
chasse à tir zalazni lov
chasse en se postant lovska preža, zaseda
avion masculin de chasse lovsko letalo
cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
fusil masculin de chasse lovska puška
permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
tableau masculin de chasse lovski plen
actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
partir en chasse iti na lov
prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
recevoir la chasse (marine) biti zasledovan

chiuso

A) agg.

1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo

2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

B) avv. nejasno, nerazumljivo

C) m

1. zaprt, ograjen prostor

2. obor

3. neprezračen prostor

cilindrata f

1. gibna prostornina, kubatura:
vetture di piccola, media, grossa cilindrata vozila z nizko, srednjo, visoko kubaturo

2. avto pog. avto:
ha la passione delle grosse cilindrate nor je na močne avtomobile