Franja

vôda (-e) f

1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto

2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale

4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico

5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare

6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

vrtinčast (-a, -o) wirbelig; (zvrtinčen) verwirbelt, wirbelnd
vrtinčast veter der Wirbelwind
vrtinčast vihar der Wirbelsturm
vrtinčasti tok fizika die Wirbelströmung
vrtinčasta plast die Wirbelschicht
vrtinčasta rozeta gradbeništvo, arhitektura die Wirbelrosette
vrtinčasta kotanja geografija das Strudelloch
vrtinčasto se dvigati aufwirbeln

vrtínčast whirling; vortical; swirly

vrtínčast vihar whirlwind; tornado; ZDA twister

vzbúriti (-im) | vzbúrjati (-am)

A) perf., imperf.

1. eccitare:
anat. vzburiti živčne končiče eccitare i dendriti

2. agitare; (vznemiriti, vznemirjati) turbare; (razvneti, razvnemati) eccitare, stimolare; (jeziti) irritare:
vihar vzburja morsko gladino la tempesta agita la superficie del mare
spomin nanjo ga je vzburjal il ricordo di lei lo turbava, lo eccitava
nerazsodno kritiziranje ga je vzburjalo la critica indiscriminata lo irritava

B) vzbúriti se (-im se) | vzbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl. agitarsi; turbarsi; eccitarsi (sessualmente)

vzgíbati (-am) | vzgibávati (-am) perf., imperf.

1. muovere, scrollare; agitare; sollevare:
veter vzgibava veje il vento scrolla i rami
vihar je vzgibal velike valove la tempesta sollevò grandi ondate

2. ravvivare, rianimare:
vzgibati kulturno življenje ravvivare la vita, l'attività culturale

wahr resničen; (echt) pravi (sein wahres Gesicht njegov pravi obraz, ein wahrer Sturm der Begeisterung pravi vihar navdušenja); nicht wahr? ali ne?, kajne?; es ist wahr res je; wahr machen uresničiti; wahr werden uresničiti se; traurig, aber wahr žalostno, toda resnično; so wahr ich lebe/hier stehe čisto/prav zares; im wahrsten Sinne des Wortes v pravem pomenu besede; für wahr halten imeti za resnico

Woge, die, (-, -n) val (tudi figurativ); figurativ die Wogen glätten zlivati olje na valove, miriti; hohe Wogen in den Medien: vihar

zatúliti (-im) perf.

1. urlare; ululare; ruggire; fischiare; guaire:
zatuliti od bolečine urlare di dolore
zatulila je ladijska sirena si sentì fischiare la sirena della nave

2. (zateglo jokati) lamentarsi, levare lamenti

3. pren. (nastopiti z veliko silo) scatenarsi; abbattersi:
nad morjem je zatulil vihar sul mare si scatenò la tempesta

Zeichen, das, (-s, -) znak (tudi lingvistično); Astronomie, Religion, figurativ znamenje; (Bezeichnung) oznaka; (Fabrikzeichen) znamka; Chemie simbol; (Unterschrift) parafa; Zeichen geben signalizirati; Zeichen zum Aufbruch znak za odhod; Zeichen der Zeit znamenje časa; (ein) Zeichen setzen figurativ postaviti kretnice, biti simboličen; in/unter einem Zeichen v znamenju (česa); seines Zeichens po poklicu; die Zeichen stehen auf Sturm figurativ vse kaže, da se bliža vihar

zméren moderate; temperate; sober; frugal; modest

zmérno podnebje temperate climate
biti zméren v pijači in jedači to be moderate in drinking and eating
zmérni pas geografija Temperate Zone
zméren veter moderate breeze
zméren vihar moderate gale
zmérno prislov moderately, in moderation
zmérno živeti to live soberly

znak¹ moški spol (-a …) das Zeichen (bralni Lesezeichen, črkovni kakovostni Gütezeichen, kamnoseški Steinmetzzeichen, lastniški v knjigi Bucheignerzeichen, mojstrski Meisterzeichen, nadomestitveni Ersetzungszeichen, nočni Nachtzeichen, ogledni Beschauzeichen, opozorilni Warnzeichen, opozorilni za vihar Sturmwarnungszeichen, pomožni Hilfszeichen, pralniški Wäschezeichen, prestavni Versetzungszeichen, razpoznavni Erkennungszeichen, svetlobni Lichtzeichen, šlemni Helmzeichen, tajni Geheimzeichen, tiskarjev Druckerzeichen, vodni Wasserzeichen, vstavitveni Einfügungszeichen, vstopni Einsatzzeichen, radijske postaje Sendezeichen, prijateljstva Freundschaftszeichen, založbe Verlagszeichen, zrelostni Reifezeichen)
navigacijski znaki Seezeichen množina
prepoznavanje znakov die Zeichenerkennung
dati znak z utripajočo lučjo ein Blinkzeichen geben, blinken, (jemanden) anblinken

žéti récolter, moissoner, couper à la faucile, fauciler, faucher ; figurativno recueillir

ker seješ, boš žel on récolte ce qu'on a semé
kdor veter seje, bo vihar žel qui sème le vent, récolte la tempête

žéti¹ (žánjem) imperf.

1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina

ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.

αἰγίς, ίδος, ἡ [Et.: sor. z αἰγανέη kopje. Ljudska etimologija je zvezala besedo z αἴξ koza] poet. ion. 1. kozja koža, kozlina. 2. poet. ep. egida, Zevsov ščit; pren. burja, vihar.

ἄνεμος, ὁ [Et. kor. anēi, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (iz ąhati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.

ἅρπυια, ἡ (ἁρπάζω) vihar, vihra; nav. pl. Harpije, boginje viharja; (o ljudeh, ki so na morju izginili, so govorili, da so jih H. ugrabile).

αὔρα, ion. αὔρη, ἡ (gl. ἀημι) pih, sapa, prepih, zrak, veter, vihar; svež jutranji zrak; ugoden veter (pri plovbi).

δῑ́νη, ἡ (gl. δίω) vrtinec, (vrtinčast) vihar, piš, tolmun.

δύσ-πνοος 2, skrč. -πνους (πνέω) poet. 1. ki težko diha, brez sape, zasopljen, zasopihan. 2. ki nasproti veje, πνοιαί močan vihar.