Franja

restis -is, f, acc. -im, redkeje -em, abl. -e (iz *rezgtis; prim. skr. rájju- vrv, lit. rezgù, règzti plesti, vezati, rẽzgis košara, pletenica, sl. rozga)

1. vrv, motvoz, konòp, konôpec (tanjši kakor funis): Pl., Mart., Iuv., Varr. idr., per manus reste datā L. (pri verižnem plesu oz. plesu v krogu je šla vrv od roke do roke plesalcev), tu inter eas restim ductans saltabis Ter. plesal boš kordaks (cordax, prešeren ples v stari grški komediji, pri katerem so plesalci z rokami držali konopec; prim.: gr. κόρδακα ἕλκειν); preg.: ad restim res redit Caecil. fr., Ter. tako mi je (tako se počutim, takšni občutki me prevevajo), da bi se kar obesil = moj položaj je brezupen.

2. metaf. (v pl.) vrvasto perje: restes allīi Plin. luka, lukovo, restes cepis Mart. čebule, čebulno.

saeta (slabše sēta) -ae, f (indoev. kor. *sāi- vezati; prim. skr. syáti, sinā́ti, sinṓti veže, lit. pá-saitis vežoči jermen, let. sienu, sìet vezati, stvnem. seid, seita, sīmo, seil = nem. Seil)

1.
a) trd živalski las, dlaka, ščetina: PL., COL., LUCR., (sc. apri) horrentia saetis terga V., rigidis horrentia saetis terga O., saeta equina CI. žima.
b) v pl. tudi = dlaka: hirci saetae O., iam saetis obsita, iam bos V., fugiunt e corpore saetae O.; o jelenji dlaki: VAL. FL.
c) levja kosmatina, levje kosmatinje, levji kožuh: PR., tegumen ... immane leonis, terribili impexum saetā V., fulvi saetis hirsuta leonis vellera O.
d) človeška kocina, sršeč las: LUCAN., MART. idr., voltus villosque saetis pectora semiferi (sc. Caci) V., barba viros hirtaeque decent in corpore saetae O., obsessa saetis cervix SEN. PH.; metaf. jelova, jelkina iglica: omnibus his generibus folia brevi saeta PLIN.

2. meton.
a) ribiška vrvica, ódičnica (odíčnica), ódična vrvica, vrvica za trnek: O., MART.
b) čopič, kíst: saetā (saetis) inducere VITR., PLIN.

snòp (pšenice itd.) gerbe ženski spol ; (butara) fagot moški spol

snop mišic (anatomija) faisceau moški spol de muscles (ali musculeux)
ognjeni snop (vojaško) gerbe de feu
snop žarkov faisceau de rayons
v snope vezati lier en gerbes, engerber

snòp gavilla f

stroj za vezanje snopov agavilladora f
vezati snope agavillar, hacer gavillas
ognjeni snop girándula f de cohetes
snop žarkov haz m de rayos

spannen napeti, napenjati, nategniti; zwischen, in: vpeti, vpenjati; ein Pferd: vpreči (vor v); Technik bei der Holzverarbeitung: stisniti, stiskati; Stoffe: razpenjati; figurativ etwas dojeti, opaziti; figurativ spannen auf etwas prežati na, napeto zasledovati; intransitiv Kleid: biti preozek, vezati; Tierkunde Raupe: pednjati; sich spannen napeti se, napenjati se, Brücke: peti se; auf die Folter spannen dati na natezalnico, figurativ natezati živce

suō -ere, suī, sūtum (iz *suu̯ō; indoev. baza. *si̯uH- ši(va)ti, vezati, stikati; prim. skr. sī́vyati šiva, syū́man- šiv, vez, syūtáḥ šit, šivan, gr. κασσύω, at. καττύω krpam, čevljarim [morda spada sem tudi ὑμήν tanka koža, kita = nervus in ὕμνος pesemski stik, pesemski sklad, pesem], lat. sūtor čevljar, sūbula šilo, sl. šiti, šivati, šilo, šiv, lit. siúti ši(va)ti, siútas šit, šivan, vezen, siúlas nit, got. siujan = stvnem. siuwan ši(va)ti, stvnem. siud šiv, siula šilo, ang. sew)

1. ši(va)ti, seši(va)ti: Ambr. idr., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., sutis arcent male frigora bracis O.

2. stakniti (stikati), iz kosov (koscev) zložiti (zlagati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), strniti (strnjevati): Pac. ap. Fest., Varr. ap. Gell., Cels., Stat., Mart. idr., seu corticibus tibi suta cavatis seu lento fuerint alvaria vimine texta V.; od tod subst. sūtum -ī, n stik: aerea suta V. bronasti verižni oklep; pren.: ne quia suo suat capiti Ter. da ne bi povzročil (pripravil).

tapa ženski spol pokrov; platnica (knjige); lobanja

¡tapa arriba! ne prevračati (napis na zabojih)
poner tapas a un libro vezati knjigo

urvum (urbum) -ī, n (iz * u̯r̥vo-, indoev. kor. *u̯er- upogibati, vrteti, kriviti; vezati, nizati; prim. skr. ūrúḥ stegno, urvám korito, sl. vrv = let. vìrve, lat. [iz razširjenega kor.] vertō, vermis; prim. tudi osk. uruvú meja, mejna pot, gr. ὅρος, jon. οὖρος, dor. ὅρƑος meja, mejna brazda) ukrivljeni del pluga, plugova krivina, s katero so starodavniki določali obseg novega mesta (prim. urvō): Dig., † impurro † fictum ab urvo, quod ita flexum ut redeat sursum versus ut in aratro quod est urvum Varr., quare et oppida quae prius erant circumducta aratro ab orbe et urvo urb[s]es[t] Varr.

verbunden zvezan, povezan; verbunden sein mit biti povezan z, vezati (kaj); sehr verbunden sein biti zelo hvaležen

vezáj gramatika hyphen

vezati z vezájem to hyphenate, to hyphen

vežem [é] ➞ → vezati

vinctūra -ae, f (vincīre)

1. vezanje: ideo haec cum corona et palma, quod corona vinclum capitis et ipsa a vinctura dicitur vieri, [id] est vinciri Varr.; v pl.: virgae (sc. salicis) sequacis ad vincturas lentitiae Plin. dovolj žilave za vezanje (da se dajo vezati).

2. meton. kot ranocelniški t.t. obveza: Cels.

vzporedno [é] parallel; figurativno nebeneinander, nebeneinanderher
vzporedno z gleichlaufend zu
vzporedno vezati tehnika parallelkuppeln, elektrika [parallelschalten] parallel schalten, [nebeneinanderschalten] nebeneinander schalten, nebenschalten

zaporedno [é] hintereinander
biti zaporedno nameščen [aufeinanderfolgen] aufeinander folgen
vezati zaporedno elektrika [hintereinanderschalten] hintereinander schalten
zaporedno vezan in Reihe, [hintereinandergeschaltet] hintereinander geschaltet, in Serienschaltung, seriengekuppelt
zaporedno vezani stroj die [Reihenschlußmaschine] Reihenschlussmaschine

δέω¹ [Et. kor. dē, vezati: κρή-δεμνον, δίδημι, διάδημα, δέσμα. – Obl. fut. δήσω, aor. ἔδησα, pf. δέδεκα, pass. pf. δέδεμαι, fut. 3 δεδήσομαι, aor. ἐδέθην, fut. δεθήσομαι, adi. verb. δετός; med. fut. δήσομαι, aor. ἐδησάμην; ep. aor. med. iter. δησάσκετο, ion. 3 pl. plpf. ἐδεδέατο]. 1. act. a) vežem, privezujem, vklepam, devljem v zapor (ječo); ὠτειλήν obvezujem; b) silim, zadržujem, oviram τινά τινος. 2. med. a) = act.; b) privezujem si, pritrjujem si καλὰ πέδιλα ὑπὸ ποσσί.

εἴργω (εἵργω), εἴργνῡμι, εἰργνύω [Et. kor. wereg', lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrzą, vrěsti, vezati). – Obl. fut. εἴρξω, -ομαι, aor. εἶρξα, pf. pass. εἶργμαι, aor. pass. εἴρχθην, adi. verb. εἰρκτός, εἰρκτέος. – ep. ἐέργω, ἐέργνῡμι, plpf. 3 pl. pass. ἐέρχατο, aor. ἐέργαθον (εἴργαθον); ion. poet. ἔργω, ἔργνῡμι, fut. ἔρξω, aor. ἔρξα, pΐ. pass. ἔργμαι, 3 pl. ἔρχαται, plpf. 3. pl. ἔρχατο, aor. pass. ἔρχθην]. 1. tiščim, potiskam, podim ἂψ ἐπὶ νῆας; oklepam, obdajam, zapiram δόμον ἐντός, ἐν ποταμῷ; pos. mečem, zapiram v ječo τινά; σάκεσσι ἔρχατο obdani so bili od ščitov, φρένες ἔρχαται ἀμφὶ ἁδινὸν κῆρ je obdajala ali ležala okrog česa; ὅσον ἐκ νηῶν ἀπὸ πύργου τάφρος ἔεργεν ves prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim ἀμφίς, odvračam (ἀπό) τινος, νῆα κύματος, ἐκτός krmim ladjo iz česa, ἐπ' ἀρίστερὰ λαόν odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, ἀπὸ τιμῆς kratim čast, τινά τινος, z inf. ali ὥστε (μή). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru τινός; εἴργου nazaj.

χορδή, ἡ [Et. lat. haru-spex, ki na čreva gleda; nem. Garn (prv. pom. s strunami iz črev vezati)] črevo, struna (iz črev).

вздор m nesmisel, abotnost, neumnosti, marnje;
нести в., молоть в. otrobe vezati;
вздор! larifari!

околёсица, околёная f kvasenje, čvekanje, nesmisel;
нести околёсицу otrobe vezati, prazno slamo mlatiti

околёсица, околёсная f kvasenje, čvekanje, nesmisel;
нести околёсицу otrobe vezati, prazno slamo mlatiti