Franja

Zadetki iskanja

  • standing2 [stǽndiŋ] pridevnik
    stoječ, pokončen; nepokošen, nepodrt; miren, nepremičen, mirujoč, stoječ (voda); trajen (barva); stalen, reden; ustaljen, običajen
    ekonomija tekoč

    standing army stalna, mirnodobska vojska
    standing commission stalna komisija
    standing charge ekonomija tekoči stroški
    standing corn nepožeto žito
    a standing custom ustaljena navada (običaj)
    a standing joke preizkušen, star (dober) dovtip
    a standing jump šport skok z mesta (brez zaleta)
    standing order ekonomija abonma (na časopise), trajno naročilo
    standing orders poslovnik (v parlamentu)
    standing nuisance stalna jeza
    standing part, standing rigging navtika nepremična ladijska oprema
    standing water stoječa, mirujoča voda
    all standing sleng ki si ne ve pomoči
  • stre|či1 [é] (-žem) postreči

    1. natakar, prodajalka, strežaj ipd.: bedienen (komu jemanden)

    2. s čim aufwarten mit; (oskrbovati) bedienen mit

    3. (skrbeti za) sorgen für; (materinsko skrbeti za) (jemanden) bemuttern

    4. strastem, svojim principom ipd.: huldigen, frönen; okusu: sich (nach dem Geschmack) richten

    5. tehnika bedienen (čemu etwas)
    |
    figurativno X ve, kako se taki reči streže X hat den richtigen Dreh heraus (wie man das macht)
  • suf-fībulum -ī, n (sub in fībula) sufíbul, podolgovata, štirioglata bela tančica kot naglavni nakit vestalk in svečenikov: „is cum eat, suffibulum [a]ut habeat“ scriptum Varr., suffibulum est vestimentum al[bum, praetextum, qua]drangulum, oblongum, quod in ca[pite virgines Ve]stales, cum sacrificant, semper [habere solent, i]d que fibula conprehenditur Fest.
  • sūs, suis, m, f (iz indoev. *súH-s ali morda *séu̯H-s (gen. *suH-és); prim. skr. sūkaráḥy merjasec, prašič, lat. suīnus svinjski, umbr. sif = sues, sim = suem, gr. ὗς (σῦς) prašič, svinja, sl. svinja, svinjski, hr. svínja, got. swein = stvnem. swīn = nem. Schwein, stvnem. sū = nem. Sau)

    1. svinja, prašič, práse (prasè), prasec: Pl., O., Lucr., Col., Mart., Sid. idr., amica luto sus H., hac lutulenta ruit sus H., sagacius unus odoror, … quam canis acer, ubi lateat sus H. divji prasec, veper, sus masculus L. merjasec, sus femina Plin. divja svinja (naspr. aper), sus mansuetus L., naspr. sus silvaticus Varr. ap. Non. ali sus ferus Plin. divji prašič, merjasec, veper, sus dux Plin. vodilni prašič, prašič alfa, sus saetosa Ph., alba Aur. bel prašič, belugec; preg.: sus Minervam docet Ci. ali okrajšano sus Minervam Ci. ep., Fest. (o topoglavcu, ki hoče učiti pametnejšega; prim. sl.: „jajce več ko puta ve“); tako tudi et docebo sus, ut aiunt, oratorem Ci. ali sus artium repertricem (sc. docet) Hier.

    2. svinja, neka riba: et nigrum niveo portans in corpore virus lolligo durique sues sinuosaque caris O.

    Opomba: Nom. sg. suis: Varr., Prud.; gen. sueris in abl. suere: Varr.; nom. in acc. pl. sueres Pl. ap. Fest.; dat. in abl. pl. sŭbus: Ci., Varr., Lucr. (ki meri sŭbus in sūbus), Plin.; redkeje suibus: Varr., Col.
  • šàkatōst ž: zna se njegova šakatost ve se, da ima močne pesti, težke pesti
  • šport samostalnik
    1. (telesna dejavnost) ▸ sport
    ukvarjati se s športom ▸ sporttal foglalkozik
    vrhunski šport ▸ élsport
    moštveni šport ▸ csapatsport
    individualni šport ▸ egyéni sport
    tekmovalni šport ▸ versenysport
    rekreativni šport ▸ rekreációs sport
    profesionalni šport ▸ profi sport
    ljubitelj športa ▸ sportrajongó
    razvoj športa ▸ sport fejlődése
    financiranje športa ▸ sport finanszírozása
    oprema za šport ▸ sportfelszerelés
    oblačila za šport ▸ sportöltözet
    doping v športu ▸ dopping a sportban
    šport v naravi ▸ sport a természetben
    spremljati šport ▸ sportot nyomon követ
    podpirati šport ▸ sportot támogat
    oboževati šport ▸ sportot imád
    gojiti šport ▸ sportot űz
    smučarski šport ▸ sísport
    kolesarski šport ▸ kerékpársport, kerékpáros sport
    konjeniški šport ▸ lovassport
    Povezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport

    2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
    Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
    Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
    Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került.
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • tell* [tel]

    1. prehodni glagol
    povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
    parlament šteti (glasove)

    all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
    tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
    I was told (so) rekli so mi (tako)
    I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
    I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
    I can tell you zagotavljam vam
    I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
    to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
    to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
    to tell one's money ameriško šteti svoj denar
    to tell one's beads religija moliti rožni venec
    to tell one's name povedati svoje ime
    to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
    to tell a lie (ali lies) lagati
    to tell the reason navesti razlog
    to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
    to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
    to tell the truth povedati resnico
    to tell the votes politika šteti glasove
    he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
    he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
    never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
    the clock tells the time ura kaže čas
    this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
    we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
    you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

    2. neprehodni glagol
    pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
    spoznati, vedeti (by po)
    imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
    pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

    for all we can tell kolikor mi vemo
    who can tell kdo ve
    how can you tell? kako morete to vedeti?
    you never can tell človek nikoli ne ve
    every shot tells vsak strel pogodi
    her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
    to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
    don't tell on me ne izdaj(te) me!
    the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
    that tells against you to govori proti tebi
  • temà2 o(b)scuridad f ; tinieblas f pl

    v temi a oscuras
    tema je está o(b)scuro
    tema se dela comienza a o(b)scurecer, está anocheciendo
    tavati v temi, tipati v temi andar a tientas (tudi fig)
    tema je kot v rugu no se ven dos dedos de la mano; no se ve gota; está muy o(b)scuro
  • time1 [táim]

    1. samostalnik
    čas; delovni čas; ura, trenutek
    šport najkrajši čas
    glasba akt, tempo
    vojska tempo, korak, hitrost marša
    množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
    množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

    the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
    time out of mind davni čas(i)
    time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
    civil time navadni čas
    the correct (right) time točen čas
    a work of time zamudno delo!
    time! šport zdaj!
    time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
    hard times težki časi
    the ravages of time zob časa
    the good old time dobri stari časi
    against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
    ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
    all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
    a long time since zdavnaj
    at any time ob vsakem (kateremkoli) času
    at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
    one at a time po eden, posamično
    at all times vsak čas, vedno
    as times go v današnjih časih
    at times od časa do časa, občasno
    at no time nikoli, nikdar
    at one time nekoč, nekdaj
    at some time kadarkoli, enkrat
    at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
    at the present time sedaj, zdaj, táčas
    at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
    at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
    at that time tisti čas, tačás
    before one's time prezgodaj, prerano
    behind time prepozno
    to be behind time imeti zamudo
    by that time do takrat, dotlej; medtem
    close time lov lovopust
    each time that... vsakikrat, ko
    every time vsakikrat, vsaki pot
    for all time za vse čase
    for the time trenutno, ta trenutek
    for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
    for the last time zadnjikrat
    from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
    from time to time od časa do časa
    for a long time past že dolgo
    in the course of time v teku časa
    in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
    in due (proper) time o pravem času
    in good time pravočasno
    all in good time vse ob svojem času
    in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
    in the mean time medtem, med (v) tem času
    in the length of time trajno
    in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
    in time pravočasno; v ritmu, po taktu
    in times of old v starih časih
    in one's own good time kadar je človeku po volji
    in time to come v bodoče, v prihodnje
    many a time včasih; marsikaterikrat
    many times mogokrat, često
    mean time srednji, standardni čas
    near one's time (o ženskah) pred porodom
    not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
    off time iz (zunaj) takta, ritma
    on time točno, o pravem času
    once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
    out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
    some time longer še nekaj časa
    some time about noon nekako opoldne
    time after time ponovno, češče
    time and again ponovno, češče, večkrat
    this long time zdavnaj
    this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
    this time tomorrow jutri ob tem času
    till next time do prihodnjič
    times without (out of) number neštetokrat
    to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
    up to time točno
    up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
    up to that time do takrat, dotlej
    what time? ob katerem času? kdaj?
    what time? poetično (v času) ko
    with times časom, sčasoma
    time is money čas je zlato
    what is the time? what time is it? koliko je ura?
    it is high time to go skrajni čas je, da gremo
    time is up! čas je potekel!
    there is time for everything vse ob svojem času
    he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
    now is your time zdaj je prilika zate
    she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
    she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
    it was the first time that bilo je prvikrat, da...
    to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
    to beat the time udarjati, dajati takt
    to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
    to call time šport dati znak za začetek ali za konec
    to comply with the times vdati se v čase
    my time has come moj čas (smrti) je prišel
    my time is drawing near bliža se mi konec
    to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
    to get better in times časom si opomoči
    my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
    he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
    to have a time with pogovorno imeti težave z
    to have a time of it izvrstno se zabavati
    to have a good (fine) time dobro se zabavati
    to have a hard time preživljati težke čase
    I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
    what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
    to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
    to keep good time iti dobro, točno (o uri)
    I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
    to kill time čas ubijati
    this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
    what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
    to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
    to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
    to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
    time will show čas bo pokazal
    I am pressed for time mudi se mi
    to serve one's time vojska služiti svoj rok
    to speak against time zelo hitro govoriti
    to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
    to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
    take your time! ne hiti!
    to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
    take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
    tell me the time povej mi, koliko je ura
    time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
    to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
    to watch one's time prežati na ugodno priložnost
    to waste time čas zapravljati
    to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

    2. pridevnik
    časoven
    ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke
  • true1 [tru:]

    1. pridevnik
    resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
    pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
    tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
    biologija čiste rase

    true to v skladu z
    a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
    true copy veren, točen prepis
    true friend pravi, zvest prijatelj
    true gold čisto zlato
    true as gold (steel) zelo zvest
    true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
    true to oneself zvest, dosleden sam sehi
    true to life ve ren, realno prikazan
    true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
    true strength resnična moč
    true to lype tipičen
    is it true that...? je res, da...'?
    (it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
    true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
    the same is true of isto vlja za
    to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
    to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo

    2. prislov
    resnično; zares

    to speak true govoriti resnico
    to shoot true točno streljati; zadeti

    3. samostalnik

    the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
    in true pravilno, točno
    out of true nepravilno, napačno, netočno
  • universe [jú:nivə:s] samostalnik
    vsemirje, vesolje, vesoljstvo, (vesoljni) svet, univerzum, (makro)kozmos

    the whole universe knows it ves svet to ve
  • vae (slabo)

    I. interj. (prim. gr. ὀά, οὐᾶ, οὐαί, got. wai = stvnem. wē = nem. wehe) oj!, joj!, oh!, jojmene!, joj, prejoj!, joh!, gorje!, vzklik bolesti ali ne(je)volje; abs.: Pl. idr., Mantua vae! Miserae nimium vicina Cremonae V., cum tu, Lydia, Telephi laudas bracchia, vae, meum … tumet iecur H.; večinoma z dat.: Pl., Ter., Mart., Aug. idr., audita intoleranda Romanis vox: vae victis esse L. ali vae victis! Fl. (baje Brenov vzklik, ko je dal požgati Rim; od tod preg.: vae victis Pl. = sila boli; redko z acc.: vae te! Pl., Cat. oj te!, ojme tebe!, jojtebe!, vae me! Sen. ph. jojme!, jojmene!; v svetopisemskem jeziku tudi subst. = gorjé: vae unum abiit et ecce veniunt adhuc duo vae post haec Vulg., erga quem delinquentes vae essent habituri Tert.

    II. predpona pri adj. in iz njih izpeljanih subst. s pomenom „preveč“ ali „premalo“ kake reči (kot hiba); prim. vae-cors, vae-grandis, vae-sanus.
  • vaecordia (vēcordia) -ae, f (vae, vē in cor)

    1. slaba vest: in facie vultuque vaecordia inerat S.

    2. brezumnost, blaznost, norost, ponorelost, skoraj blazna besnost, nesmiselnost, brez(s)miselnost, nespamet(nost) ipd.: Ter., Iust. idr., quae te vaecordia pulsat? O., formidine quasi vaecordiā vexari S., plurima vaecordia constantiam exemerat T.

    3. neumnost, slaboumnost, omejenost, topoglavost: hostes Mario vaecordiam obiectare S., uxor iniecit carminibus vaecordiam marito T. je spravila moža ob pamet, homo immani vaecordiā Gell.
  • vae-cors (vē-cors) -cordis (vae, vē in cor) brezumen, blazen, nor, ponorel, besen, nespameten, prismojen, nesmiseln, brezsmiseln ipd.: O., H., Ap., Aur. idr., aliis cor animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., cum ille furibundus … vaecordi mente venisset Ci., conscientiā vaecordes T., vaecors de tribunali decurrit L., more vaecordium in publicum evolat Iust.; enalaga: impetus L., facundia T., pertinacia Val. Max.
  • vae-grandis (vē-grandis) -e (vae, vē in grandis) „nepravilen glede na velikost“

    1. ne ravno (prav) velik, majhen, majcen, majčken, droben (droban), micen: Pl., Gell., Fest., P. F. idr., oves Varr., vegrandia farra coloni, quae male creverunt, vocant O.; o času = zelo kratek: vita Luc.

    2. čez mero velik, silno (sila) velik: Gell., Non., homo vegrandi macie torridus Ci.
  • variātim, adv. (variātus: variāre) različno, raznoliko: „ve“ enim particula, quae in aliis atque aliis vocabulis variatim (v novejših izdajah varia, tum) per has duas litteras Gell.
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno