Franja

pluralism [plúərəlizəm] samostalnik
mnoštvo; posest več položajev, nadarbin itd.
filozofija pluralizem

pluralist [plúərəlist] samostalnik
kdor ima več položajev, nadarbin
filozofija pluralist

plurality [pluərǽliti] samostalnik
večina, mnoštvo, množina; uživanje več nadarbin, položajev
ameriško, politika presežek glasov pri volitvah

pluralize [plúərəlaiz]

1. prehodni glagol
postaviti v množino

2. neprehodni glagol
imeti več nadarbin, položajev

pluriaggravato agg. pravo z več bremenilnimi okoliščinami:
reato pluriaggravato zločin z več bremenilnimi okoliščinami

plūri-fāriam, adv. (plūs; prim. bifāriam)

1. na več mestih, na več krajih, v mnogih krajih, mnogokje, mnogokod, marsikje, marsikod, na mnogih mestih, na mnogo mestih: vectigalibus publicis plurifariam instruxit Suet., vehementi strigilis usu plurifariam concretis Suet., cubicula plurifariam disposita tabellis ac sigillis lascivissimarum picturarum et figurarum adornavit Suet., extructo plurifariam circo Suet., gladiatoria munera plurifariam ac multiplicia exhibuit Suet., aurigavit quoque plurifariam Suet., statuae equestres, cum plurifariam ei ponerentur, fractis repente cruribus pariter corruerunt Suet., sunt alii plurifariam venti commenticii et suae quisque regionis indigenae Gell., has tris ulciscendi rationes et philosophi alii plurifariam et noster Taurus in primo commentariorum Gell., in epistulis plurifariam significatione ista dierum non aliter usus est Gell., est plurifariam videre atque animadvertere in veteribus scriptis pleraque vocabula Gell., in poematis quoque et in epistulis veterum scriptum est plurifariam Gell.

2. metaf. mnogotero, raznotero, marsikak(šn)o: Ulp. (Dig.), ceterum ipsius vocis hominis exercendi ca[s]us labor supervacaneo studio plurifariam superatur Ap.

plurilingual [pluərilíŋgwəl] pridevnik
jezikoslovje ki govori več jezikov

plurinominale agg. pravo z več kandidati:
lista plurinominale lista z več kandidati

pluripara [plurípərə] samostalnik (množina pluriparae)
medicina žena, ki je večkrat rodila
zoologija samica, ki skoti več mladičev hkrati

pluripōlide agg. pravo z več državljanstvi

plurireattore agg. aero z več reakcijskimi motorji

plūsculus 3 (demin. k plūs) nekoliko (nekaj, malo) več: pluscula supellex Ter., sal Col., plusculae noctes Ap. več noči, pyxides Ap.; neutr. sg. plūsculum

1. subst.: eae (sc. eae), in quibus plusculum negotii Ci., ut plusculum sibi iuris populus adscisceret Ci.; abs. s quam: ne aspernere amorique nostro plusculum etiam quam concedet veritas largiare Ci. ep.

2. adv. invitavit se plusculum Pl., plusculum annum (= plusculum quam annum) Pl. več kot eno leto.

plūs-scius 3 (plūs in scīre) več vedoč, večveden: sunt mulieres plussciae Petr. so ženske, ki „znajo več kot hruške peči“ (= ki nimajo slame v glavi, ki niso padle na glavo).

pokòljenīk m (ijek.), pokòlenīk m (ek.) prt kot skupna servijeta za več gostov omizja

poliartrite f med. vnetje več sklepov, poliartritis

poliennale agg. večleten, ki traja več let

poliglōtta

A) agg. večjezičen, poliglotski; napisan v več jezikih

B) m, f (m pl. -ti) poliglot

poliglottismo m poliglotstvo, obvladovanje več jezikov; sožitje več jezikov

polimatērico agg. (m pl. -ci) umet. iz več materialov

polimaterismo m umet. uporaba več materialov