Franja

нарадоваться dovolj se naveseliti, ves iz sebe biti od veselja

новенький ves nov; m novinec, začetnik

одурелый ves iz sebe, zmešan

остервенелый divji, ves iz sebe, razkačen

пробегать (dov.) z letanjem ves čas zapraviti; (gov.) izginiti;
п. обед ostati brez kosila zaradi tekanja sem ter tja

ржать hrzati, rezgetati; (vulg.) na ves glas se krohotati

цельнометаллический ves iz kovine; s kovinsko oblogo

abreuver [abrœve] verbe transitif napajati, napojiti, namočiti

s'abreuver napajati se (de quelque chose s čim), obilo piti, žejo si utešiti (o živalih), žlampati
abreuver un troupeau napajati čredo
abreuver quelqu'un de chagrins komu mnogo žalosti pripraviti
abreuver d'outrages, de compliments obsuti, obsipati z žaljivkami, s komplimenti
abreuvé de larmes ves objokan, v solzah
terre féminin abreuvée d'eau z vodo napojena zemlja

abroad [əbrɔ́:d] prislov
daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
it is all abroad splošno znano je
to live abroad živeti v tujini
to be noised abroad postati povsod znan
to scatter and spread abroad širiti naokrog
there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
to walk abroad iti na sprehod

abstrahirati glagol
1. (povzeti) ▸ absztrahál [elvonatkoztat]
Če abstrahiram odločbo ustavnega sodišča, je ta volilni sistem v bistvu v redu, potrebuje le nekaj korektur. ▸ kontrastivno zanimivo Ha összefoglalom az alkotmánybíróság határozatát, ez a választási rendszer lényegében rendben van, csupán egy kis kiigazítást igényel.

2. (izločiti) ▸ absztrahál [elkülönít]
Ampak, če iz filma abstrahiram ves balast, postane jasno, da je tisto, kar se je dogajalo pred kamero, nekaj, kar se dogaja v življenju vseh nas. ▸ Ha azonban a filmet megszabadítom az összes sallangtól, világossá válik, hogy a kamera előtt olyasvalami zajlott, ami mindannyiunk életében játszódik.

3. pogosto v umetnosti (o abstraktnem prikazu) ▸ absztrahál
Razstava metaforično abstrahira ponižanje, s katerim so bili ljudje označeni. ▸ A kiállítás metaforikusan absztrahálja azt a megaláztatást, amelynek az emberek részesei voltak.

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

adeō, adv. (ad in adv. abl. eō)

1. krajevno (le predklas.): do tja(kaj), tako daleč: surculum artito usque adeo, quo praeacueris Ca. vtakni tako daleč, kakor ...; od tod pren.: adeo res rediit Ter. je prišla tako daleč, do tega.

2. časovno: dotlej, tako dolgo: usque adeo non credere, dum victor dare terga subegit V., scitis omnes usque adeo hominem in periculo fuisse, quoad scitum sit Sestium vivere Ci.

3. pren.
a) s primerjavo vzporeja dvoje stvari z ut ali quasi (le pri Pl. in Ter.) prav v tej meri ... kakor, prav tako ... kakor: ille eam rem adeo sobrie ... accuravit, ut alias res est impense improbus Pl., gaudere adeo occoepit, quasi cui cupiunt nuptias Ter.
b) stopnjuje pri adj., adv., glagolih in subst., večinoma s konsekutivnim stavkom: do te mere, v tej meri, tako zelo, tako: Pl., Ter., O., Cu., Q., adeo perterruerunt, ut Persae non castra, sed naves petierint N., adeo inopia est coactus Hannibal, ut ... Galliam repetiturus fuerit L., adeone hospes es huius urbis, ut ... Ci., nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit H., non adeo virtutum sterile saeculum, ut non et bona exempla prodiderit T., ego numquam adeo astutus fui, quin, quidquid possem, mallem auferre potius in praesentiā Ter.; od tod (z nikalnico) adeo non, adeo nihil tako malo: qui adeo non tenuit iram, ut ... diceret L., haec dicta adeo nihil moverunt quemquam, ut legati prope violati sint L., adeo non sustinebant, ut contra ... pedem referrent L. Včasih je konsekutivni stavek zamolčan: non obtunsa adeo gestamus pectora V. (da bi tega ne vedeli). Adeo vpeljuje tudi stavke: Cu., Q., T., adeo prope omnis senatus Hannibalis fuit L. tako vdan je bil Hanibalu skoraj ves senat. V zvezi z nikalnico ali zanikanim izrazom (stopnjujoč kakor nedum) = kam pa (še), nikar (da), tem manj: ne viderant quidem Miletum, adeo Xerxi non potuerunt prodere Cu., ne tecta quidem urbis, adeo publicum consilium numquam iniit T. Redkeje s komparativnim stavkom: id adeo, ut mihi demonstratum est, sic vos ex me cognoscite Ci.
c) celo, marveč: quae si magna atque adeo (ali celo) maxima vobis videbuntur Ci., si damnatus eris, atque adeo cum damnatus eris Ci., ad Apronii quaestum sive adeo (ali bolje rečeno) ad praedam Ci., nihil hercle, aut, si adeo (če že res kaj), bidui est haec sollicitudo Pl.
č) adv. se zapostavlja kot naslonka (prim. gr. γέ) prav, vprav: hinc adeo nobis est via V., haec adeo (ταῦτά γε) speranda fuerunt V., iam ad. V., Val. Fl., Sil., nunc ad. (νῦν γε) Pl., Ter., V., inde ad. Ter., sic ad. (οὕτως γε) V., Sil., Gell., vix ad. V., unquam ad. Pl., nuper ad. Gell., tako tudi ergo adeo exspectate leges Ci.; poudarjajoč števila in lastnosti: tres adeo ... soles eramus V. cela tri leta, nec sum adeo informis V. tako hudo grd.
d) zlasti, posebno (poseb. z zaimki): Kom. idr., id adeo, si placet, considerate Ci., teque adeo ... inibit V., (adeste) dique deaeque omnes ... tuque adeo ... Caesar V.; v napredujočem pripovedovanju: quinque adeo urbes tela novant V., ver adeo frondi nemorum, ver utile silvis V.

admiration [-sjɔ̃] féminin občudovanje; navdušenje; začudenje

son courage fait l'admiration de tout le monde njegov pogum zbuja občudovanje pri vseh
être saisi d'admiration biti ves iz sebe od občudovanja
exciter l'admiration zbujati občudovanje

adrift [ədríft] prislov
na slepo srečo gnan

to be all adrift biti zbegan, biti ves iz sebe
navtika to break adrift splavati
to break adrift from the moorings odtrgati se od sidra
to cut o.s. adrift from pretrgati zveze s kom
to run adrift potepati se brez cilja
to set (ali turn) adrift spoditi

Affe, der, (-en, -en) opica (tudi Tierkunde); Dummer Affe! Butec!; einen Affen haben biti v rožicah; sich einen Affen kaufen nacediti se; an jemandem einen Affen gefressen haben biti ves nor na; jemanden zum Affen haben imeti za norca; für jemanden den Affen machen hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico; ich dachte, mich laust der Affe čisto preč sem bil od začudenja

affiochire

A) v. tr., v. intr. (pres. affiochisco) napraviti hripavega, ohripeti, postati hripav, oslabeti:
la malattia gli affiochiva la voce zaradi bolezni je bil ves hripav

B) ➞ affiochirsi v. rifl. (pres. mi affiochisco) ohripeti; oslabeti:
la voce si affiochiva nel pianto glas se je dušil v joku

affissare

A) v. tr. (pres. affisso) knjižno strmeti, zijati (v koga, kaj):
affissare qcn. strmeti v koga
affissare gli occhi in qcn., qcs. upreti, zapičiti oči v koga, kaj

B) ➞ affissarsi v. rifl. (pres. mi affisso)

1. knjižno bolščati, buljiti, zagledati se, zastrmeti se:
s'affissò in lui zastrmel se je vanj

2. osredotočiti se (na kaj):
s'era tutto affissato in quel progetto ves se je osredotočil na načrt

aghast [əgá:st] pridevnik (at nad)
prestrašen, zastrašen, prepadel, osupel

to stand aghast at biti prepaden nad, biti ves iz sebe zaradi

aglow [əglóu] povedkovnik pridevnik & prislov
žareč; razburjen

all aglow with delight ves navdušen

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list