Franja

acuático

animal acuático vodna žival
deporte acuático vodni šport

affouiller [afuje] verbe transitif, géographie izpodjedati, izpodkopati, izdolbsti

le cours d'eau affouille la rive vodni tok izpodjeda breg

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

apnenec samostalnik
1. (kamnina) ▸ mészkőZaradi raztapljanja apnenca so nastali kraški pojavi. ▸ A mészkő feloldódása karsztjelenségek kialakulásához vezetett.Tla z zadostno vsebnostjo apnenca so bolje zavarovana pred erozijo. ▸ Az elegendő mésztartalmú talajok jobban védettek az erózióval szemben.Povezane iztočnice: dachsteinski apnenec, ploščasti apnenec, numulitni apnenec, rudistni apnenec

2. neformalno (vodni kamen) ▸ vízkőGrelci so pri sodobnih grelnikih običajno prekriti z ravnim dnom, kar poenostavlja čiščenje aparata in odstranjevanje apnenca, ki se izloča med segrevanjem vode. ▸ A modern vízmelegítők alja általában lapos, ami megkönnyíti a készülék tisztítását és a víz melegítésekor kicsapódó vízkő eltávolítását.
Ali se apnenec pogosto nabira na vašem pomivalnem koritu? ▸ Gyakran képződik vízkő a mosogatóján?

aquatic [əkwǽtik] pridevnik
voden, povoden

aquatic plant vodna rastlina
aquatic sport vodni šport

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

bag|er¹ moški spol (-ra …) tehnika der Bagger (vedričar Eimerbagger, Eimerkettenbagger, za plitvo kopanje Flachbagger, z veliko zmogljivostjo Großraumbagger, črpalni Saugbagger, grabilni Greifbagger; kopenski Trockenbagger, lopatasti Schaufelbagger, strgalni Abraumbagger, visoki žličar Hochlöffelbagger, vlečni Schleppschaufelbagger, vodni [Naßbagger] Nassbagger, žlični Löffelbagger)
kopati/odstranjevati z bagrom ausbaggern

bazenč|ek [é] moški spol (-ka …) kleines Becken; za otroke: das Planschbecken; (vodni motiv) der Gartenteich

bivol moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Büffel (kafrski Kaffer[n]-Büffel, mindorski Mindor-Büffel, pritlikavi Zwerg-Büffel, rjavi Rot-Büffel, vodni Wasser-Büffel, domači/indijski Haus-Büffel)
gamsji bivol živalstvo, zoologija Anoa: der Anoa, der Gemsbüffel
kafrski bivol živalstvo, zoologija Syncerus: der Kaffer(n)büffel

bivol samostalnik
1. (govedo) ▸ bivalyPovezane iztočnice: kafrski bivol, vodni bivol, indijski bivol

2. v astrologiji (horoskopsko znamenje) ▸ bivaly
Po kitajskem horoskopu je rojen v znamenju bivola. ▸ A kínai horoszkóp szerint a bivaly jegyében született.

boa (bova) -ae, f

1. neka vodna kača, ki se rada prisesa na kravo: Plin. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).

2. pren.
a) dobrci, ošpice, zdravijo se s kravjekom: Plin. (z obl. boa).
b) rdeča oteklina stegenskih žil (kot posledica dolgotrajne hoje): Luc. ap. Fest. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).
c) vodni kači podobna vinska posoda, „vinska kača“: Varr. ap. Non. (z obl. bova).

caltrop [kǽltrəp] samostalnik
vojska železna krogla s štirimi ostrimi roglji
botanika trnati glavinec

land caltrop zobačica
water caltrop zgoščeni dristavec; vodni orešek

château [šɑto] masculin (utrjen) grad; graščina; dvorec, gosposka hiša; (17. stol.) dvor

château de cartes hiša iz kart, figuré kar se lahko zruši
château d'eau velik vodni rezervoar
château fort utrjen grad
château ruiné razvaline gradu
faire, bâtir des châteaux en Espagne zidati gradove v oblake
mener une vie de château živeti v izobilju in brezdelju, živeti ko grof

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

citronč|ek [ó] moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Zitronenfalter
vodni citronček živalstvo, zoologija der Buntschwanz-Zwergbuntbarsch

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

courant [kurɑ̃] masculin tok, struja

él (courant électrique) električni tok; tekoči mesec; prepih; figuré potek(anje), tek
au courant de la branche strokovnjaški
dans le courant du mois v teku (tega) meseca, v tem mesecu
courant aérien zračni tok
courant d'air prepih
courant alternatif, continu, polyphasé, triphasé izmenični, istosmerni, večfazni, trifazni tok
courant d'eau, marin, sous-marin vodni, morski, podmorski tok
courant faible, lumière šibki tok
courant fort, force jaki tok
courant du marché tržna cena
courant de population gibanje prebivalstva
courant de basse, de haute tension tok nizke, visoke napetosti
consommation féminin, économie féminin de courant poraba toka, varčevanje s tokom
coupure féminin de courant prekinitev, zapora toka
prise féminin de courant (él) priključek, stikalo
couper, interrompre le courant prekiniti, izključiti tok
être au courant de quelque chose vedeti za kaj, biti na tekočem o čem; spoznati se na kaj, biti vešč česa
se laisser aller au courant du monde (figuré) plavati s tokom (časa, ljudi)
mettre au courant poučiti o, informirati, orientirati; uvesti v
remonter le courant (figuré) plavati proti toku, reagirati
suivre le courant iti za tokom, delati kot drugi
tenir quelqu'un au courant sproti koga obveščati

cours [kur] masculin tek, potek; tok; struga; korzo, sprehajališče, promenada, aleja; kurz, tečaj, predavanje; učbenik; obtok, veljavnost; commerce tečaj, notiranje, cena; krožni tek, (krvni) obtok

au cours de v teku, commerce po tečaju
dans le cours de l'année v teku leta
en cours de construction v gradnji
en cours de route spotoma, med potjo
au, de long cours (marine) daleč
cours d'adultes tečaj za odrasle
cours de langue française tečaj francoskega jezika
cours de(s) change(s) menjalni tečaj
cours par correspondance dopisni tečaj
cours d'eau vodni tok
cours de la guerre potek vojne
cours de l'intérêt obrestna mera
cours du jour dnevni tečaj
cours d'ouverture, de clôture začetni, zaključni tečaj
cours de vacances počitniški tečaj
baisse féminin, chute féminin, fluctuations féminin pluriel, cote féminin des cours nazadovanje, padec, nihanje, kotiranje tečajev
salle féminin de cours predavalnica
travaux masculin pluriel en cours dela v teku
ses mensonges n'ont plus cours ici njegove laži se tu ne obnesejo več
avoir cours biti veljaven, v rabi
cette monnaie n'a plus cours ta denar (kovanec) ni več v veljavi
avoir, suivre son cours iti svojo pot
l'affaire suit son cours zadeva gre svojo pot
donner, laisser libre cours à quelque chose dati čemu prosto pot
être en cours biti v teku
faire des cours predavati
faire son cours de droit študirati pravo
les cours montent, baissent, se maintiennent tečaji se dvigajo, padajo, so trdni
prendre cours postati moda
suivre un cours obiskovati predavanje, tečaj
sécher les cours »špricati« predavanja

cur|ek moški spol (-ka …) der Strahl, vodni: der Wasserstrahl; -strahl (krvi Blutstrahl, vode Wasserstrahl, črpalka na vodni curek Wasserstrahlpumpe, obročni Ringstrahl, prosti Freistrahl, zračni Luftstrahl); fizika das Bündel (atomski Atombündel, molekulski Molekülbündel)
prati s curkom abspritzen

cúrek chorro m

curek krvi chorro de sangre
vodni curek chorreón m, surtidor m