Franja

úm mente f , intelecto m , razón f ; espíritu m

ves iz uma je ha perdido la cabeza
imeti na umu considerar (posledice las consecuencias)
to mi ne gre iz uma no se me quita de la cabeza
um se mu je omračil se ha vuelto loco
priti na um pasar por la cabeza
ni mi prišlo na um no me pasó por el pensamiento

umirati od lakote frazem
(biti zelo lačen) ▸ elpusztul az éhségtől, éhenhal
Ves dan nisem imela časa jesti, zato umiram od lakote. ▸ Egész nap nem volt időm enni, ezért elpusztulok az éhségtől.

ustáviti to stop, to put a stop to; to bring to a standstill, to stay; to arrest, to cease; to bring to a halt; to suspend; to check; to hold up

ustáviti se to stop, to halt; to come to a standstill (ali hold-up)
ustáviti delo to stop (ali to suspend, to cease) work, to strike; (pogovorno) to knock off work
ustáviti kri to staunch blood
ustáviti krvavitev rane to stop a wound
ustáviti plačo to withold someone's salary, to stop someone's pay
ustáviti plačila to stop payments
ustáviti (štopati) avto to stop a car
ustáviti sovražnosti to suspend hostilities
ustavil me je na ulici he stopped me in the street
ustavili so mu pokojnino his pension (ali allowance) has been stopped
ustáviti napredovanje sovražnika to halt an enemy advance
ustavili so ga sredi njegovega govora he was interrupted right in the middle of his speech
ustáviti vlak, stroj to stop a train, a machine
zdravnik je ustavil krvavenje the doctor staunched the flow of blood
ves promet je bil ustavljen all traffic was stopped, (začasno was suspended)
biti ustavljen (ne moči naprej) to be at a stop
nenadoma se ustáviti to stop short, to stop dead
popolnoma se ustáviti to come to a full (ali dead) stop
on se ne bo pred ničemer ustavil he'll stop at nothing
ura se mi je ustavila my watch has stopped
se ta vlak ustavi v Kranju? does this train stop at Kranj?
za nekaj dni se bom ustavil v Parizu I am going to stay a few days in paris

uznojíti faire transpirer (ali suer)

uznojiti se suer, transpirer, être en sueur
ves oznojen biti être trempé (ali baigné) de sueur, être tout en nage

uznojíti hacer sudar, hacer transpirar

uznojiti se sudar; transpirar
po vsem telesu se uznojiti estar empapado en sudor
ves oznojen bañado en sudor, chorreando sudor

včérajšnji yesterday's

včérajšnji dan yesterday
ves včérajšnji dan all yesterday, the whole of yesterday
včérajšnji časopis yesterday's paper
včérajšnji večer yesterday evening, pesniško arhaično yestereve, yestereven, yester e'en

vesêlje joy, gaiety; joyfulness; gladness; pleasure; delight

komu v vesêlje to the delight (ali to the joy) of someone
z vesêljem with plesure
solze vesêlja tears pl of joy
kvarilec vesêlja killjoy, wet blanket
bil je ves iz sebe od vesêlja he could not contain himself for joy
imam veliko vesêlje s svojimi otroki my children give (ali afford) me much pleasure
ne maram vam kvariti vesêlja I won't spoil your pleasure
radi bi ji napravili nekaj vesêlja we would like to give her some pleasure
skakati od vesêlja to leap for joy
z vesêljem sem sprejel vaše vabilo I gladly accepted your invitation
vriskati od vesêlja to shout with joy

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

od veselja de alegría
kakšno veselje! ¡qué alegría!
prekipevajoče veselje alegría desbordante
v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
z veseljem con mucho gusto, gustosamente
biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
jokati od veselja llorar de alegría
napraviti komu veselje alegrar a alg
pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
(po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg

vesolj|en [ó] (-na, -no)

1. allumfassend, universal

2. (ves, celoten) gesamt, ganz (človeštvo die ganze Menschheit)
vesoljni svet die ganze Welt
vesoljna sodba das Weltgericht

3. (po vsej zemlji) erdumspannend

4. (vesoljski) kosmisch, Weltall-, Weltraum-

vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

vihár smeha gale of laughter
vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
peščeni vihár sandstorm
področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
ves dan je divjal vihár the storm raged all day
dvigniti vihár to stir up a storm
sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
pustiti, da vihár mine to let the storm blow over

viséti (-ím) imperf.

1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego

vláda government; reign; rule; domination; régime, arhaično regiment; sway

za vláde kraljice Viktorije in the reign of Queen Victoria
vláda žensk petticoat government
začasna vláda interim government
vláda v izgnanstvu government-in-exile
koalicijska vláda coalition government
vojaška vláda military government
zvezna vláda federal government
vláda je odstopila the government has resigned
sestaviti vládo to form a government
vreči vládo to overthrow a government
ves svet je bil pod vládo Rima the whole world was under the sway of Rome

vnéti to inflame

vnéti se to take (ali to catch) fire, to inflame, to kindle, (rana) to inflame, to be inflamed; to begin to burn
vnéti se za kaj to be enthusiastic about something, pogovorno to be hot (ali dead keen) on something
ves vnet je za... he is all afire (with enthusiasm) for...
takoj se vnéti za kaj (se ogreti za kaj) (figurativno) to take to something like a duck to water

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

volj|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) (razpoloženje)
dobra volja gute Laune, die Vergnügtheit
slaba volja schlechte Laune, das Verstimmtsein, die Verstimmung
židana volja rosige Laune
dobre volje gut aufgelegt, vergnügt, [gutgelaunt] gut gelaunt
ves dobre volje quietschfidel, fröhlich
židane volje aufgekratzt
biti dobre volje guter Laune sein, [gutgelaunt] gut gelaunt sein, guter Dinge sein
slabe volje [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt, [übelgelaunt] übel gelaunt, [mißgelaunt] missgelaunt, [mißgestimmt] missgestimmt
biti slabe volje schlechte Laune haben, [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt sein, schlecht aufgelegt sein
zelo slabe volje sauer, stinksauer
biti zelo slabe volje eine Stinklaune haben
spravljati/spraviti v dobro voljo koga (jemanden) freuen, gut stimmen
spraviti/spravljati v slabo voljo koga (jemanden) ärgern, verärgern, verstimmen, (jemandem) auf das Gemüt schlagen

vpíti² (vpíjem) imperf.

1. gridare, strillare, sbraitare:
vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
vpiti na pomoč gridare aiuto

2. pren. stridere; contrastare; gridare:
barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta

vrtéti (-ím)

A) imperf.

1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare

2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare

B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci