Franja

špórt sport moški spol

dirkalni šport course ženski spol
drsalni šport patinage moški spol
jadralni šport na vodi yachting moški spol
jahalni šport sport hippique, hippisme moški spol
kolesarski šport cyclisme moški spol
plavalni šport natation ženski spol
smučarski šport ski moški spol
veslaški šport canotage moški spol, aviron moški spol
vodni šport sport nautique
zimski šport sports d'hiver
gojiti šport, ukvarjati se s športom pratiquer le sport, faire du sport
prijatelj športa sportif moški spol, amateur moški spol de sport

ték¹ (-a) m

1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
upočasniti tek rallentare la corsa
zasopel od teka trafelato dalla corsa
tek motorja corsa del motore
ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

2. v teku in, entro, nel corso di:
v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
v teku pogovora nel corso della conversazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
strojn. prosti tek ruota libera
avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
maratonski tek maratona
orientacijski tek orienteering
smučarski tek sci di fondo; fondo
štafetni tek staffetta
tek čez drn in strn cross (country)
tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
tek z ovirami corsa a ostacoli

tragen (trug, getragen) nositi; einmal usw.: nesti; weg: odnesti, odnašati, her: prinesti, prinašati; Zinsen, Früchte: prinašati; ein Unglück, Leid: nositi, prenašati; eine Ladung: imeti; bei sich: imeti pri sebi; eine Botschaft usw.: imeti (sporočilo), biti nosilec (sporočila); finanziell: financirati; die Kosten: nositi, trpeti (stroške); intransitiv Baukunst, Architektur biti nosilen; Unternehmen: prinašati dobiček, biti donosen; Stimme, Gewehr: daleč nesti; Agronomie und Gartenbau roditi; Kuh, Stute usw.: biti breja, nositi; sich tragen nositi se; sich leicht/schwer tragen lahko/težko se nositi; sich schwarz tragen nositi črno, hoditi v črnini; sich selbst tragen vzdrževati se sam; getragen werden von figurativ temeljiti na (čem), opirati se na (kaj), sloneti na (čem); Früchte tragen roditi, obroditi; den Kopf hoch tragen visoko nositi glavo; Rechnung tragen einer Sache: računati z, upoštevati; tragen an biti obremenjen z; schwer an etwas zu tragen haben težko prenašati (kaj); die Schuld tragen an biti kriv za; Sorge tragen für skrbeti za; sich tragen mit einem Gedanken: ukvarjati se z mislijo; zur Schau tragen razkazovati

tumultuārius 3

1. hitro (v veliki naglici) zbran (nabran, zgrnjen): manus Cu., cohortes L., catervae T., milites Auct. b. Alx., in Hispania tumultuarios milites legere L., miles (kolekt.) tumultuarius L., Sen. ph.; od tod: velut tumultuario exercitu iis ad undecimum lapidem occursum est L.

2. metaf. hitro (v naglici, v stiski, v nuji) narejen (izdelan, napravljen, pripravljen, postavljen, zgrajen), zasilen, neurejen: opus L. okopi za silo, zasilni okopi, opus Q. hitro zgrajena zgradba (stavba), castra L. ali pons Front. za silo, zasilen, rogus Suet., proelium (naspr. rectum ac iustum) L. ali pugna (naspr. iusta) L. neurejen, brez reda, dux L. v naglici izvoljen, principatus Vell.; pren. površen: tumultuariae et inconditae exercitationes linguae Gell. površne in zmedene, voces Latinas subsicivo aut tumultuario studio colere Gell. ukvarjati se z latinskimi izrazi le od časa do časa in površno. — Adv. tumultuāriē (Amm., Aur.), tumultuāriō (Iul. Val.) kar najhitreje, v veliki (največji, hudi, izjemni) naglici, nadvse naglo.

ubada|ti se (-m se)

1. (ukvarjati se) sich abgeben mit, sich zu schaffen machen mit; (prekarjati se) zu schaffen machen (s tem se ubadam das macht mir zu schaffen); s problemom, mislijo: beschäftigen (s tem problemom se že dolgo ubadam dieses Problem beschäftigt mich schon lange)

2. (boriti se proti) ankämpfen gegen

3. z boleznijo, s težavami: herumlaborieren an

umgehen^*1 hoditi/iti okoli, narediti ovinek; krožiti; Geister: strašiti; eine Krankheit usw.: širiti se; umgehen mit (handhaben) ravnati; mit Gedanken: ukvarjati se z; mit jemandem: družiti se; sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si

vaquer¹ [vake] verbe intransitif

vaquer à son travail, à ses occupations habituelles opravljati svoje delo, svoje običajne posle
vaquer à quelque chose ukvarjati se s čim, lotiti se česa

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

vnuk samostalnik
(potomec) ▸ unokaVčasih se zdi, da je vnuk odrasel kar čez noč. ▸ Néha úgy tűnik, mintha az unokám egycsapásra felnőtt volna.
Imate že kakšnega vnuka? ▸ Van már unokája?

zugange: zugange sein mit ukvarjati se z; zugange sein imeti opravka