Franja

traj|en (-na, -no)

1. dauerhaft, von Dauer; Dauer- (dražljaj der Dauerreiz, gozd der Dauerwald, lesk der Dauerglanz, lom der Dauerbruch, magnet der Dauermagnet, učinek die Dauerwirkung, nalog der Dauerauftrag, klobasa die Dauerwurst, moč die Dauerleistung, naselitev die Dauersiedlung, natega der Dauerzug, oblika die Dauerform, obremenitev die Dauerleistung, poškodba die Dauerschädigung, rešitev die Dauerregelung, spora die Dauerspore, ozdravljenje die Dauerheilung, pecivo die Dauerbackware, tkivo das Dauergewebe)

2. (trajen) permanent; (nenehen) fortwährend; dež, mraz ipd.: anhaltend, andauernd

3. (ki ostane) bleibend; učinek: nachhaltig

4. (obstojen) haltbar, beständig, von Bestand; alterungsbeständig, tehnika -echt (na svetlobi lichtecht)
biti trajen Bestand haben/von Bestand sein, (ne pokvariti se) sich halten

5. rastlinstvo, botanika ausdauernd, perennierend

učinkovit (-a, -o) (ki učinkuje) wirksam (odrsko bühnenwirksam, propagandno propagandawirksam, reklamno werbewirksam), zelo: hochwirksam; (ki ima velik učinek) wirkungsvoll, wirkungsreich, effektiv; premor, nastop: eindrucksvoll; (uspešen) effizient, leistungsfähig

usmeritven|i (-a, -o) tehnika, fizika Richt- (učinek die Richtwirkung)

ut, starejše utī, stlat. uteī (iz *uti, sor. z u-bi, utinam, utique, neutiquam, najbrž iz relat. debla; utī se je najprej skrajšal v utĭ, iz tega pa je po sinkop. nastala obl. ut)

I. adv.

1. v načinovnem pomenu
a) vprašalno kako; v neodvisnih vprašanjih: Pl., Ter. idr., ut valet? ut meminit nostri? H., ut sese in Samnio res habent? Ci.; v odvisnih vprašanjih: credo te audisse, ut me circumsteterint Ci., docebat, ut Galliae principatum Aedui tenuissent C., iubes renovare dolorem, Troianas ut opes eruerint Danai V.
b) v vzklikih kako, kako zelo: Enn. ap. Non., Afr. ap. Prisc., Pl., Ter. idr., ut sustinuit! immo vero ut contempsit ac pro nihilo putavit! Ci., ut te accipio agnoscoque libens! V.
c) relativno kakor; nav. v korelaciji: Ca., Pl., Ter., Afr. fr., Caecil. ap. Fest., L., Corn. idr., ut optasti, ita est Ci., cetera uti facto opus sit, ita agunt S., uti initium, sic finis est S., ut ante demonstrabant, item nunc ostendunt Ci.; pogosto uvaja pren.: Cicero ea … cecinit ut vates N., omnes ut aliquam bestiam pestemque (sc. eum) fugiebant Ci.; razširjeno: Ter., Ci. idr., Thuynem agebat vinctum, ut si (kakor da) bestiam duceret N.; s quisque (ob superl.) zaznamuje zaporedje: ut quisque est genere copiisque amplissimus, ita plurimos circum se clientes habet C. kolikor bolj je kdo … toliko več … , čim bolje je kdo … tem več … ; brez superl.: ut quisque honore antecedebat, ita (tako zaporedoma) sententiam dixit ex ordine Ci.; pesn.: corripitur flammis, ut quaeque altissima, tellus O. na najvišjih mestih zaporedoma. Taka primera
a) je (lahko) okrajšana, tj. brez determinativa: perge, ut instituisti Ci., ut erat imperatum, fecit C.; pogosto (navidezno) pri superl.: ut potero planissime exponam Ci. kolikor mogoče jasno, ut blandissime potest … inquit Ci.; od tod v vrinjenih stavkih, da se poved podkrepi: ut assolet, ut fit, ut aiunt Ci., ut ait Thucydides N., ut videtur N. kakor se kaže, kot se zdi, ut supra demonstravimus C.
b) veže pojme: ut … ita, ut … sic kakor … tako, in … in, sicer … toda (pa, a), dasi … vendar: ut cum Titanis, ita cum Gigantibus Ci., haec omnia ut invitis, ita non adversantibus patriciis transacta L., ut fortasse vere, sic parum utiliter in praesens respondit L., Saguntini ut a proeliis quietem habuerant, ita non nocte, non die umquam cessaverant ab opere L.
c) pri rotitvah: Ter., ita vivam, ut maximos sumptus facio Ci. kakor res živim … (tako), tako naj živim … da (prim. ita).
d) navaja zglede, primere = kakor (kot) na primer: dixerat aliquis leniorem sententiam ut primo M. Marcellus Ci., fecit huc in aliis libris, ut Iuniam familiam enumeravit N.; pogosto pred relat.: ut quae Cu. kot reči, ki … , C. Cassium pro consule Syriam obtinere, ut qui (kot mož, ki) optimo iure eam provinciam obtinuerit Ci.
e) α) razlaga kak vzrok ali dodaja kako pojasnilo, in to s celim stavkom: magna pars Fidenatium, ut qui (kot ljudje, ki) coloni additi Romanis essent, Latine sciebant L., Iugurtha, ut erat (kakor je že bil) impigro atque acri ingenio S., aiunt hominem, ut erat furiosus, respondisse Ci. β) omejuje: Ubii, quorum fuit civitas ampla, ut est captus Germanorum C. vsaj po germanskih pojmih; okrajšano: L., H., Meneclides satis exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N. kot Tebanec namreč, namreč za Tebanca, unam, ut in miseris rebus (namreč v tem žalostnem položaju), spem reliquam salutis esse arbitratus C., multae, ut in homine Romano (vsaj za Rimljana), litterae in eo fuerunt Ci., aliquem ut (kot) alumnum diligere Cu.

2. v časovnem pomenu kakor = ko, kakor hitro, brž ko, nav. z ind. pf., naznanja, da je glavno dejanje (brez presledka) nastopilo takoj za stranskim dejanjem: Ca., Pl., Ter., C., T. idr., id ut audivit, Corcyram demigravit N., maxime perturbatus est, ut audivit consules profugisse Ci.; neposredno zaporedje dejanj je posebej poudarjeno: ut ingressus est, confestim gladium destrinxit Ci., continuo, ut patellam vidit, tollere non dubitavit Ci., repente, ut Romam venit, praetor factus est Ci.; nam. pf. pesn. in poklas. pr. historicum: ut videt, ardet V., ut fidem reportant, praemisit V., ut me et matrem sedentes … videt Plin. iun.; poseb. pogosto ut primum kakor hitro le, brž ko: L. idr., ut primum loqui posse coepi: „Quaeso“, inquam Ci., ut primum alatis tetigat magalia plantis, Aenean conspicit V. Redkeje
a) z ind. impf. (opisuje): ut clamor instabat, iam fragor audiebatur L., ut Hortensius domum reducebatur (ko so hoteli Hortenzija spremiti domov), fit ei obviam Curio Ci.
b) z ind. plpf. (izraža ponavljanje): ut cohortes excubuerant (so ležale zunaj), accessere subito Pompeiani C.; occ. odkar: Pl., Ci. ep. idr., acerba fata Romanos agunt, ut fluxit in terram Remi cruor H., nec quidquam nostras pervenit ad aures, ut sumus in Ponto O., quartus decimus annus est, ex quo spei tantae admotus sum; octavus, ut imperium obtineo T.

3. krajevno kjer (le pesn.): in extremos penetrabit Indos, litus ut … Eoā tunditur undā Cat. —

II. conj.

1. v načinovnih stavkih da: potest esse bellum, ut tumultus non sit Ci., cui viginti his annis supplicatio decreta est, ut non imperator appellaretur? Ci.; occ. v konsekutivnih stavkih (tako) da v korelaciji z raznimi determinativi: Ca., Pl., Ter., L. idr., Tarquinius sic Servium diligebat ut is eius vulgo haberetur filius Ci., non sum ita hebes, ut istuc dicam Ci., neque is es, ut te pudor a turpitudine revocarit Ci., tot homines habet, ut cantu tota vicinitas personet Ci., adeone hospes es, ut (sc. haec) nescias? Ci., tanta tempestas subito coorta est, ut nulla navis cursum tenere posset C., Demosthenis verba persequor eatenus, ut ea non abhorreant a more nostro Ci., Milo hoc fato natus est, ut ne se quidem servare potuerit Ci.; brez determinacije: Pl., Varr., Ci., L. idr., fuit etiam disertus, ut nemo ei Thebanus par esset eloquentiā N., dives, ut metiretur nummos H.

2. v zahtevnih, želelnih stavkih da bi, da bi vendar, naj (bi)
a) v neodvisnih z irealnim cj.: ut viveret adhuc! Cu.; s potencialnim cj.: Pl., ut te dii perduint! Ter., ut pereat positum robigine telum! H., ut formidine falsā ludar! V. Od tod
b) uvaja objektne stavke α) za glag. ali subst. hotenja, želenja, prošnje, skrbi, prizadevanja, dopuščanja ipd.: Ter., C. idr., vellem, ut aliquando redires Ci. ep., Phaëthon, ut in currum patris tolleretur, optavit Ci., quod ut illi proprium sit, velle et optare debetis Ci., id uti permittatis, quaesumus L., deosque precetur et oret, ut Fortuna … redeat H., vos obtestor atque obsecro, ut … eos servetis Ci., cura, ut valeas Ci. ep., maxime studebat, ut … rescinderet Auct. b. Alx., unus Miltiades maxime nitebatur, ut castra fierent N., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., si in turpi reo patiendum non esset, ut … arbitrarentur Ci., cupiditas, ut acria iudicia fiant Ci. β) za glag. ali subst. ukazovanja, zahteve, svetovanja, pregovarjanja, opominjanja, nagovarjanja, priganjanja, nuje, sklepanja, pričakovanja ipd.: Pl., Ter., Cu., Corn. idr., his, uti conquirerent et reducerent, imperavit C., consulentibus Pythia praecepit, ut Miltiadem sibi imperatorem sumerent N., praecipitur, ut nobismet ipsis imperemus Ci., Voluseno mandat, ut … ad se … revertatur C., tibi in mentem non venit iubere, ut haec quoque referret Ci., homini natura praescripsit, ut nihil pulchrius quam hominem putaret Ci., postulant, ut signum detur L., militibus, ut imperator pugnae adesset, poscentibus T. quod suades, ut ad Q. scribam Ci. ep., huic persuasit, uti ad hostes transeant C., monet, ut provideat Ci., cum … ut Corinthum oppugnarent, multi hortarentur N., Germanos tam facile impelli, ut in Galliam venirent C., quem ego, ut mentiatur, inducere possum Ci., tibi instat Hortensius, ut eas in consilium Ci., exigerem ex te cogeremque, ut responderes Ci., Lentulum, ut se abdicaret praeturā, coëgistis Ci., tibi decernit, ut regem reducas Ci., ita censuerunt, ut P. Lentulus in custodiam traderetur Ci., nisi forte exspectatis, ut illa diluam Ci., factum est senatūs consultum, ut praetores cognoscerent Ci., vetus est lex, ut idem amici velint Ci. γ) za glag. izvrševanja (efficiendi): Pl., C., N. idr., sol efficit, ut omnia floreant Ci.; če stojijo ti glag. v pass., uvaja ut subjektne stavke te vrste: Q., id fieri non potuit, ut componeretur Ci.; pass. obliko nadomeščajo intr. glag., ki pomenijo „zgoditi (primeriti, pripetiti) se“ ipd., futurum est, ut … , fore ut … , contingit, ut … , accedit (= praeterea fit, ut … Ci.) C., Ci., L. idr., an casu accidit, ut id primus nuntiaret? Ci., forte evenit, ut in Privernati essemus Ci., restat, ut hoc dubitemus Ci., relinquebatur, ut ex longinquioribus regionibus … naves essent exspectandae C.; tako tudi za subst., izražajočimi pojav, ki ima kak učinek: mos est Syracusis, ut dicat sententiam, qui velit Ci., ius esse belli, ut, qui vicissent, iis, quos vicissent, quemadmodum vellent, imperarent C., fuit ista quondam in hac re publica virtus, ut viri fortes acrioribus suppliciis civem perniciosum quam acerbissimum hostem coërcerent Ci., hic locus est, ut de moribus maiorum loquamur Ci., mihi opus est, ut lavem Pl.; podobno za adj.: reliquum, certum, verum, falsum, rectum, iustum, usitatum, verisimile est idr.: Ci., N. idr.; occ. za glagoli bojazni (timendi) v pomenu da ne: C., L. idr., timeo, ut sustineas labores Ci. ep., ut sis vitalis, metuo H.

3. v finalnih stavkih da (bi); z determinacijo v glavnem stavku: Pl., Varr., Q., Lucr. idr., nec ideo Rhenum insedimus, ut Italiam tueremur T. legum idcirco servi sumus, ut liberi esse possimus Ci., haec propterea dixi, ut mihi Tubero ignosceret Ci., quorsum haec disputo? ut intellegere possitis Ci.; večinoma brez determinacije: Pl., Ter., N., C., L., T. idr., maiores nostri ab aratro adduxerunt Cincinnatum, ut dictator esset Ci.; elipt.: ut quid (sc. fiat)? zakaj? čemu? (gr. ἵνα τί): Ci.

4. v koncesivnih stavkih naj tudi, recimo (denimo, vzemimo), da, čeprav, četudi, dasi, dasiravno: ut desint vires, tamen est laudanda voluntas O., ut quaeras omnia … non reperies Ci., ut sis tu similis Caeli, non ego sum Capri H.; z irealnim cj. se veže ut, kadar izraža dopustitev kot neresnično, tj. resničnosti nasprotno: ut nullam afferet Plato rationem (razlogov), auctoritate me frangeret? Ci., ut neminem alium nisi T. Patinam … rogasset, scire potuit Ci.; nikalni koncesivni stavki se uvajajo z ne = naj tudi ne, najsi ne, recimo, da ne, čeprav ne, četudi ne: ne sit summum malum dolor, malum certe est Ci.; če se zanika le posamezna beseda, stoji ut … non: porro, ut ego non dicam (= sileam), quis ea non intellegit? potero silere Ci.

5. elipt. v vprašanjih začudenja ali nejevolje = ali je mogoče (verjetno), da … ?; tudi samo da?: Pl., Ter., te ut ulla res frangat? tu ut umquam te corrigas? Ci., ut ne tegam spurco Damae latus? H.

Opomba: Pesn. se ut tudi zapostavlja: Pl., Ter., Lucr., his ortus ut agris Dardanus Phrygiae penetravit V.

valanga

A) f

1. (snežni) plaz

2. pren. plaz:
a valanga silovito
uscire a valanga šport vreči se pod noge (napadalcu)

B) agg. invar. elektr.
effetto valanga plazni učinek

varovaln|i (-a, -o) Schutz- (predpis die Schutzvorschrift, lak der Schutzlack, nasip der Schutzwall, film der Schutzfilm, pokrov der Schutzdeckel, ukrep die Schutzmaßnahme, funkcija die Schutzfunktion, plast die Schutzschicht, učinek die Schutzwirkung, letev die Schutzleiste, mreža das Schutzgitter, obveza der Schutzverband, ograja das Schutzgeländer, prilagoditev die Schutzanpassung, streha das Schutzdach, živa meja die Schutzhecke, naprava die Schutzeinrichtung), Schon- (plast die Schonschicht); živalstvo, zoologija Schutz- (barve die Schutzfärbung, oblačilo Schutztracht, znaki Schutztracht)
| ➞ → maskirni, svarilni

virtud ženski spol čednost, vrlina; (zdravilna) moč; sposobnost; notranja moč; pravičnost

hacer de necesidad virtud (fig) iz sile delati vrlino
tener virtud imeti učinek, učinkovati, delovati
en virtud de po, zaradi, na osnovi
en virtud de lo cual zaradi tega
varilla de virtudes čarodejna paličica, bajalica

vīvāx -ācis, adv. vīvāciter (vīvere)

1. dolgo živeč, dolgoživ, dolgovek: cervus V., O., anus, pater, Phoenix (mitološki ptič) O., infans O. (če izniči učinek splavila), mater H., Sibylla H. nesmrtna, vivacior heres H. preživevši, senecta Plin., nimium vivax senecta Sil., senectus nimis vivax Sen. tr.

2. metaf.
a) (o rastl., ki ostanejo dolgo presne, in o drugih stvareh) dolgotrajen, dolgovečen, dolgovek, dolgo se držeč, dolgo (časa) obstoječ (obstojen), trpežen: oliva V., caespes, gramen, solum O., apium H., cunila vivacior est Col., arundo vivacissima Col.
b) (o abstr.) trajen: virtus O., gratia H.
c) α) telesno živahen, krepek (krepak), močan (močan), čvrst, čil, svež, uren: vivacissima pernicitas Ap., Gell., celeritas Gell., vivacissimus cursus (sc. equi) Gell., Amm.; pesn. svetlo goreč: sulfura O., flamma Sen. tr. β) duševno živahen, isker, bister, bistrega duha: si qui (sc. discipuli) paulo sunt vivaciores Q. — Adv. vīvāciter, v komp. vīvācius živahneje: vivacius quaerere abdita Prud.

vzròk cause ženski spol ; (razlog) raison ženski spol , motif moški spol , mobile moški spol , lieu moški spol

brez vzroka sans raison, sans motif
glavni vzrok cause fondamentale
vzrok za ločitev cause (ali motif) de divorce
postranski vzrok cause secondaire (ali accessoire, accidentelle), raison accessoire
vzrok smrti cause de la mort
navesti vzroke alléguer des raisons, motiver quelque chose
ni vzroka za to il n'y a aucune raison pour cela
majhen vzrok velik učinek petites causes, grands effets

vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

brez vzroka sin motivo
iz tega vzroka por este motivo
glavni vzrok causa fundamental
vzrok smrti causa de la muerte
vzrok za ločitev causa de divorcio
postranski vzrok causa secundaria
razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
dati vzrok za dar motivo para
imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
biti brez vzroka carecer de motivo
imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
navesti vzroke alegar motivos (za para)
nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)

vzvráten (-tna -o) adj.

1. indietro, all'indietro, a ritroso, invertito:
avt. vzvratna vožnja retromarcia
vzvratno ogledalo specchio retrovisore
vzvratni vrstni red ordine invertito

2. retroattivo:
vzvratni učinek effetto retroattivo

zavóren brake(-); braking

zavórna cokla brake block, brake shoe, chock, drag
zavórna ročica brake lever
zavórni trak brake band
zavórna veriga drag chain
zavórno kolo brake wheel
zavórni pedal brake pedal
zavórna moč brake force
zavórni učinek brake effect
zavórna razdalja braking distance

zavorn|i [ó] (-a, -o) Brems- (boben die Bremstrommel, klin der Bremskeil, kolut die Bremsscheibe, pedal das Bremspedal, der Bremsfußhebel, Fußbremshebel, trak das Bremsband, učinek die Bremsleistung, valj die Bremsrolle, vzvod der Bremshebel, cokla der Bremsschuh, čeljust die Bremsbacke, gred die Bremswelle, obloga der Bremsbelag, pot/razdalja der Bremsweg, površina die Bremsfläche, ročica der Bremshebel, sila die Bremskraft, snov die Bremssubstanz, utež das Bremsgewicht, vrv das Bremsseil, krilce die Bremsklappe, sevanje fizika die Bremsstrahlung, vzvodje das Bremsgestänge)

zdravílen wholesome, medicinal, salubrious, good (za for); healing; curative; medicamental; remedial

zdravílne lastnosti medicinal properties
zdravílna moč healing power
zdravílna pijača wholesome drink
zdravílni učinek curative (ali remedial) effect
zdravílni vrelec medicinal spring
zdravílno zelišče medicinal herb, simple

zdravílen curatif, thérapeutique, médicinal, salutaire

zdravina moč vertu ženski spol curative (ali thérapeutique, médicinale)
zdravilni učinek effet moški spol thérapeutique (ali curatif)
zdravilni vrelec source ženski spol d'eau minérale, eaux ženski spol množine minérales
zdravilno zelišče herbe ženski spol (ali plante ženski spol) médicinale, simple moški spol

zdravílen bueno para la salud; salutífero ; med curativo

zdravilna moč virtud f curativa
zdravilna pijača poción f
zdravilni učinek efecto m curativo (ali terapéutico)
zdravilno zelišče planta (ali hierba f) medicinal (ali oficinal)
zdrsvilni vrelec manantial m de agua medicinal

zdraviln|i (-a, -o) Heil- (pripomoček der Heilbehelf, serum das Heilserum, učinek die Heilwirkung, vrelec die Heilquelle, kopel das Heilbad, moč die Heilkraft, prst die Heilerde, voda das Heilwasser)

zdravilo samostalnik
1. (snov ali farmacevtski izdelek) ▸ gyógyszer, orvosságPsihiatri lahko predpišejo zdravila, medtem ko psihologi tega ne morejo. ▸ A pszichiáterek felírhatnak receptre orvosságot, de a pszichológusok nem.
Sopomenke: antidot
Povezane iztočnice: biološko zdravilo, generično zdravilo, homeopatsko zdravilo, naravno zdravilo, protivnetno zdravilo, sintetično zdravilo

2. (kar izboljša stanje) ▸ balzsam, gyógyírZa vse brazgotine v duši ostajata zdravilo človeška bližina in smeh. ▸ A lélek minden fájdalmára gyógyírt jelent az emberi közelség és a nevetés.
Na domačem območju je Bush ostal pri svojem priljubljenem čudežnem zdravilu za vse težave, to je pri davčnih olajšavah. ▸ A hazai térszínen Bush a minden gondra kedvelt gyógyír mellett maradt, azaz az adókedvezmények mellett.

zgrešíti

zgrešiti cilj errar el blanco
zgrešiti pot errar (ali errarse en) el camino
zgrešiti poklic equivocar la profesión; (učinek) fallar; no producir efecto
zgrešiti se no encontrarse

zvočni efekt moški spol ➞ → zvočni učinek